Genius Super Trail je trail kolo, močno cepljeno z endurom, pa z veliko integracije in oblikovanja za prihodnja leta.
Kolo: Scott Genius ST 910 (2023), velikost L
Značilnosti
Novi Scottov Genius s 160/150 mm hoda oziroma toliko, da bi mu namesto trail skoraj lahko rekli enduro, če ne bi bil nad njim še model Ransom. Da ST tokrat ne pomeni manj hoda (short travel), smo že ugotovili v objavi Kolesarjeve sanje: ST ne pomeni short travel. No, malo pozneje se je prav to kolo znašlo pod menoj v Džojrajd testu.
ST pomeni “Super Trail”, več mišic za na resne traile. Od navadnega Geniusa se razlikuje po geometriji ter vzmetenju – ne po dolžini hoda temveč po robustnosti vzmetenja. Zadaj so namreč v okvir stlačili blažilec z dodatno komoro Float X Nude, spredaj se z neravninami borijo vilice Öhlins RXF36m.2 Air. ST-jeva geometrija ima bolj položne kote in daljšo medosno razdaljo kot navadni Genius. Povsem enduro.
ST 910 ima okvir iz karbona in nihajko iz aluminija. O novem modelu smo pisali v Scott: Na površje je priplaval popolnoma novi Genius.
Romantično razmerje
Tega Džojrajda sem se zelo veselil iz vsaj dveh razlogov. Lani spomladi sem vozil bratranca tegale Geniusa, kolo Bold Linkin 135 Ultimate, super sva se imela. Drugi razlog je, da se noben klinec več ne spomni mtb.si dati kolesa na Džojrajd test. Lani sem dobil le dve (hvala Freestyle in Wheelbase).
Priložnost za furanje
Na domačem, skoraj vedno suhem Šumbalandu, ter s Svete Gore po MTBrigadi na Škabrijelki. Za maškare je bil e-kolo.
Vtisi
- Integracija je tisto, zaradi česar je novi Genius videti kot kolo iz prihodnosti. Zadnji blažilec je skrit v okvir in dostopen skozi snemljiv pokrov pred gonilno osjo, vsa napeljava je skrita že od krmilnega ležaja dalje, kabonsko krmilo je v enem kosu z oporo in s plastiko zlito s krmilnim ležajem. Plusi za estete in futuriste, ne vedno za serviserje in nastavljivost.
- Tako kot lani na Boldu sem se tudi na Geniusu ST hitro znašel, čeprav so me sprva motile dimenzije, dolžina in višina, saj sem največ na precej drugačnem kolesu. Pa sem ga lepo nastavil, z vzmetenjem vred (prikazovalnik posedanja zadaj, enak kot na Boldu, pomaga, saj blažilca ne vidiš) in bi kmalu kar “doma” na njem.
- Nisem se navadil le na visoko krmilo. Testna kolesa vedno dobim s krmilom pod nebom, na vrhu neodrezanega toporišča vilic, pa ga vedno zabijem nizko, kot se le da. Če lahko na tem mestu o tem – visoko krmilo daje začetnikom samozavest na strmih spustih, drugega smisla pa ne vidim, z njim kolo težko potegneš v skok ali na zadnje kolo, v zavoju pa ne moreš lepo obremeniti prednjega kolesa. Tu zaradi oblike integriranega kokpita krmila ne moreš znižati drugače, kot da odrežeš toporišče vilic, česar na testnem kolesu seveda ne počnem.
- Zaradi plaščev, geometrije in teže (podatek proizvajalca 14,4 kg s tubelessom, ki tu še ni bil narejen, sam sem pozabil stehtati …) je navzgor kolo bolj v kategoriji “solidno zleze” kot v kategoriji “ful dobro gre v klanec”. Ne slabo za enduro kolo, pa nič posebnega za trail kolo. Nastavljanje amortizerja z ročico na krmilu pomaga. Da, tista trojna ročica TracLoc skupaj z ročico za potopno sedežno oporo, ki se je na nekaj furah še ne navadiš in mimogrede spustiš sedež, ko bi rad zaprl amortizer, je še vedno tu. A ne nadzira vilic, ker se tega Öhlins ne gre. Brez škode, s pravilno nastavljenimi vilicami se da v sede vedno vzpenjati, kot tudi z zadnjim blažilcem na srednji in ne povsem zaprti nastavitvi, saj nismo na Touru.
- Je pa med testom odletela pletenica potopne sedežne opore (nisem bil prvi pilot). Scott je ugotovil, da bi bilo fino uporabljati tanjše pletenice. Priporočam, da jo nadomestite s standardno.
- Navzdol je kolo mirno, stabilno, vzmetenje opravlja svoje delo. Le v kakšen zavoj sem zamudil, še ne čisto privajen geometrije. Ropotanja napeljave v okvirju nisem slišal, se pa kak preizkuševalec pritoži nad tem.
- Komponente so odlične, čeprav ne s čisto najvišje police: pogon Sram GX Eagle z brezžičnim prestavljanjem AXS, štiribatne zavore Shimano Deore XT, železnina in obročniki Syncros … Vzmetenje pa je vrhunec paketa. Strah, da bi bilo kaj preveč za te vilice ali da bi se zadnji blažilec pregrel na dolgem spustu, ker je zaprt v okvir, so odveč.
- Ko smo že pri vilicah – Öhlinsova os je malo smotana za lastnike manjših avtomobilov, ki redno snemamo prednje kolo. Iz prve, v temi, z eno roko … ne ujameš navoja.
- S kotom vilic 63,9 stopinje (s krmilnim ležajem ga lahko popraviš za 0,6 stopinje navzgor) in medosno razdaljo 126 cm pri velikosti L je to kar enduro kolo.
- “Bazensko modra” barva? Stvar okusa …
Pa vrinimo še video Nejca Šikmana
Na jetra
Integriran kokpit, ki omejuje nastavljanje. Serviser bi morda dodal, koliko živcev mu požre napeljava skozi krmilni ležaj (vsaj za menjalnik je ni treba vleči). Pa optično res debel okvir nad gonilno osjo. Da, velika škatla karbona pomeni trdnost, a oblika je praktično enaka elektrificiranemu modelu Lumen eRIDE, tako da vas ljudje niti ne bodo spraševali, če ste na elektriki, bodo kar sklepali. Ne kar neki laiki, celo velemojster izštekanega in e-furanja je bil prepričan, da sedi na e-kolesu, le stikala nikakor ni našel … Bold je pravi suhec v primerjavi z Geniusom, pa je prav tako pojedel amortizer.
Za koga
Za ljubitelja integracije, ki ima tudi primeren proračun. Enako sem zapisal lani za Bolda. Primeren tako za ture kot tudi za obiske parka in enduro dirke.
Enako, kot bi marsikateremu lastniku enduro kolesa (morda večini) svetoval, naj se raje odloči za trail kolo, da bo on vozil kolo in ne kolo njega, bi tudi tu svetoval, da po ST-ju posežejo le tisti, ki vedo, zakaj. Zaradi vzmetenja in geometrije, ki je dosti bolj enduro kot trail. Ostali boste imeli več od Genija brez kratice ST, pa še večjo izbiro modelov nudi, od nižje izhodiščne cene navzgor.
Cena 7.718,99 €
Opazno dražja je inačica ST 900 Tuned s karbonsko nihajko in komponentami Sram in Shimano z najvišje police. Cenejši je ST 920, kolesarke lahko pokukate med modele Contessa.
