10. aprila 2018

Vodnika – ne le kolesarska – iz Bovca, o svojih pogledih na slovenski mtb turizem, o razvoju v B’cu in še kaj. Njuna naj padca sta kar s konja in s padalom.

Harejev jtsmBlaž je verigo zalučal navzgor po Soči od svojega izvirnega doma v Gorici, do B’ca. V konkurenci tamkajšnjih vodniških agencij je tudi Outdoor Galaxy s Petro in Žigom. Daleč od tega, da bi se šli le mtb, seveda, ko je tam toliko vsega za početi.

 

Petra Repič in Žiga Dolinšek

Vzdevek: Petra ga nima, Žiga je Žic

Kraj: Bovec, Kamnik

Starost: 36, 31

Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Outdoor Galaxy Bovec

 

Blaž: Velika noč je za nami, Outdoor Galaxy je odprl vrata v novo sezono. Kaj nam (kolesarjem) ponujata novega (in starega) letos v Bcu in okolici?

P & Ž: Ponujamo številne vodene ture; MTB, kajak, soteskanje, plezanje, rafting, pustolovski park, jahanje idr. Novi letošnji produkti so gorsko kolesarska tura po poteh bovške ovce s pastirsko malico (Tasty cheese tour), številne vodene ture z električnimi kolesi in tedenski plezalni tabor za otroke. Še vedno nas največ družin in skupin poišče zaradi ponudbe tedenskih paketov aktivnih počitnic v Bovcu, ki zajemajo transferje z letališč, nastanitev in vsak dan po eno ali dve izmed naših aktivnosti.

Za izposojo imamo približno dvajset gorskih koles (HT, FF, električna kolesa in kolesa za otroke). Letos smo ponudbo nadgradili še s treking kolesi.

V trgovini smo razširili ponudbo kolesarske opreme in uvedli daljši urnik našega kolesarskega servisa, tako da bo letos od aprila do konca oktobra servis koles odprt vsak dan v tednu.

 

Kaj so največje težave in katere so največje radosti vodenja agencije v turističnem središču? Katera je najljubša prigoda s turisti? In ob kateri še danes zmajujeta z glavo?

Težave ni, obstajajo samo večji izzivi 🙂 Največja radost vodenja agencije so nasmeški na obrazih zadovoljnih gostov in sreča, da imava okrog sebe najboljše vodnike, ki so profesionalni in hkrati tudi najini dobri prijatelji.

Najljubša prigoda s turisti: Lani spomladi so gostje na kajak šoli rešili najinega psa, ki se je za njimi pognal v brzice, ki so ga neusmiljeno odnesle. Hitro so ga ujeli, sledilo pa je reševanje z vrvno tehniko in rešilnim čolnom. Slika pove vse.

Z glavo zmajujeva vsakič, ko si gostje brez znanja in poznavanja reke ali kanjonov želijo pri nas izposoditi le opremo in se na te ture odpraviti sami.

 


Kukr en španjel kajakaš

 

Gorsko-kolesarski turizem je v Evropi in Sloveniji v velikem porastu. Kako to vidita vidva in katere prepreke moramo še preskočiti v očetnjavi, da bomo lahko od tega dostojno živeli (kot Avstrijci recimo)?

Gorski kolesarji pri nas naletijo na neurejene, neoznačene in nelegalne poti. Kar jih čudi, glede na oglaševanje naše kolesarske destinacije. Morali bi več narediti na kolesarski infrastrukturi (vložiti veliko več denarja, kot trenutno) in na sami legalizaciji obstoječih poti. Nujno potrebne so določene spremembe zakonodaje na državni ravni, občine pa bi medtem morale intenzivno pridobivati soglasja lastnikov, planinskih društev in ostalih, na smiselno izbranih trasah.

Da bi od gorsko-kolesarskega turizma lahko živeli moramo, kot rečeno, najprej urediti zakonodajo, na drugem mestu poti, na tretjem (pa zato nič manj pomembnem) pa ostalo ponudbo, ki jo gorsko kolesarski turist potrebuje: zemljevide, označevalne table, počivališča, varno shranjevanje in pranje koles, prevozi koles, itd. Poleg vsega naštetega pa še dobre restavracije, trgovine, bazen, wellness, itd. Pri nas se ogromno dela na promociji doline in obiskovalcev je vse več, ni pa novih parkirišč, košev za smeti, javnih wc-jev, restavracij, trgovin,… Obisk v višku sezone presega kapacitete kraja. Nujno je konkretno ukrepanje.

 

Žiga ga nalaga, foto Patrik Czimmer

 

mtb.si: Bo uresničenega kaj na Kaninu? Kakšna fura na vrhu? Kaj v dolino brez pretiranega zatikanja? Od koga je to odvisno?

P & Ž: Lani so iz Sončnega Kanina (upravitelj smučišča Kanin) kolesarje iz Bovca povabili, da preverimo stanje in povemo, kaj bi bilo potrebno narediti za spust s Kaninskega Sedla, preko Prevale, po dolini Krnice v Bovec. Ugotovljeno je bilo, da bi morali zaradi strmega terena traso podalšati za nekaj kilometrov. Da pa se ne bi zatikalo, bi bilo kar precej tolčenja po kamnih. Za vožnjo po tej poti, ki je sicer planinska, so v Planinskem društvu Bovec naklonjeni k ureditvi dvojne rabe te poti. Občutek imava, da tako v Sončnem Kaninu in na Občini obstaja želja po ureditvi te poti. Problem je seveda finančni zalogaj, ki ga ureditev take poti predstavlja.

 

bovec.si piše: “Ker vožnja z gorskimi kolesi ni dovoljena povsod in zahteva poznavanje terena, svetujemo najem vodnika za gorsko kolesarjenje.” Se je že zgodilo, da je Slovenec v Bovcu najel vodnika?

Se je in to ne samo enkrat.

 


Petra in Soča

 

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

P: Na poti do Soče z brisačo okrog vratu in Žiga na ta drugem kolesu..

Ž: Na lokalnih trailih, s kolegi. Ko se v sezoni nabrcam v klance, sem in tja zapaše it v bikepark.

 

Tvoj popoln dan brez kolesa?

P: Letos sem “odkrila” turno smuko in zelo uživam.

Ž: Pod vodo ali na smučkah s Petro.

 

Kaj bi počel-a, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

P: Vse kar že počnem kljub temu, da so izumili to čudo 🙂

Ž: Mogoče bi izumil gorsko kolo.

 

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

P: Nimam ga, ma fajn bi bilo imeti udoben zic.

Ž: Nimam najljubšega kolesa. Kakršno koli je, važno da na njem uživam.

 

Tvoje prvo kolo?

P: Bratovo prvo kolo, ko je on dobil novo (enako tudi smučke, pancarji, kotalke, drsalke in še marsikaj 🙂

Ž: BMX (rumene barve, s peno na balanci in štangi)

 


Žiga

 

Tvoj vzornik?

P: Tata, ki malo govori ampak, ko odpre usta, ima vedno dober komentar. On ni kolesar 🙂

Ž: Nimam vzornika.

 

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?

P, Ž: Premalo spremljam, da bi lahko odgovoril na to vprašanje.

 

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil-a / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

P: Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. 

Ž: Treba je vztrajat pri zastavljenih ciljih.

 

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil-a?

P: Prvič, s konja na glavo. Ostala sem brez las nad čelom, ki pa so hvala bogu nazaj zrasli. Drugič, čez konjevo glavo, pri tem se mi je noga zataknila v streme in obvisela sem na konju. Konj se je začel mirno pasti, jaz pa sem kar visela, dokler ni do mene prišel rešitelj Lipe in me mirno vprašal, če želim, da mi pomaga. (???) Nogo mi je iztaknil iz stremena in z vso težo sem ponovno priletela na glavo.

Ž: Pristanek z vetrom z jadralnim padalom. Ko sem se zvaljal po tleh, me je veter nekaj metrov vlekel po frišno pognojenem travniku 🙂

Preberi še
Na verigi: Blaž Harej
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Sledite nam