Nad Hoogerheide je v nedeljo posijalo sonce in odvile so se še zadnje tri dirke letošnjega svetovnega prvenstva.
Nepregledna množica gledalcev je v pričakovanju moške članske preizkušnje najprej uživala v odličnih dirkah mladincev in mlajših članic. Tam so favoriti izpolnili pričakovanja. Vse oči pa so bile uprte v dovoboj titanov. Zvezdnika ciklokrosa in v zadnjih letih tudi cestnih dirk Mathieu van der Poel in Wout van Aert sta veljala za glavna pretendenta za naslov svetovnega prvaka, nizozemski navijači so stavili na svojega, Belgijci na svojega, oba pa sta poskrbela, da se bo o letošnjem svetovnem prvenstvu, ki ga je že tretjič gostil Hoogerheide, govorilo in pisalo še kar nekaj časa.
Mladinci: Francoz v vodstvu skoraj od starta do cilja
Po šestih krogih dolge dirke je prvi v cilj zapeljal Leo Bisiaux, ki je lepo razporedil moči, saj je nizal konstantne čase na krog, ki so se razlikovali po 10 sekund, glede na njegov najhitrejši čas, ki ga je dosegel v tretjem krogu. Najbližje mu je bil skozi celotno dolžino dirke Nizozemec Senna Remijn, ki je za zmagovalnim časom 43 minut in 48 sekund zaostal 11 sekund. Za tretje mesto sta se v ciljnem sprintu spopadla Belgijca Yordi Corsus in Wies Nuyens, oba sta zaostala 17 sekund, a bron je na koncu osvojil Corsus.
Dekleta U23: Za rojstni dan postala svetovna prvakinja
V kategoriji mlajših članic je bilo kar nekaj imen, ki so zaznamovala letošnji svetovni pokal v članski konkurenci, med njimi tudi Nizozemka Shirin Van Anrooij, Britanka Zoe Backstedt, Čehinja Kristyna Zemanova in Francozinja Line Burquier, ki jo dobro poznamo iz sveta gorskega kolesarstva.
Pobudo je že na začetku prevzela Shirin Van Anrooij, tik za njo je vozila Zoe Backstedt. 19-letna Backstedt se ji je v prvih treh krogih še nekoliko upirala, nato pa je 21-letna Van Anrooij, letos zmagovalka treh članskih dirk svetovnega pokala, dirko vzela v svoje roke, si s časom 45 minut in 53 sekund privozila naslov svetovne prvakinje in lanskemu srebru dodala še zlato. Britanka je s polminutnim zaostankom osvojila srebro, bron pa je pripadel Čehinji. Zemanova je zaostala minuto in pol.
Moški elite: van der Poel proti Van Aertu
Brez branilca naslova Britanca Toma Pidcocka, a z dvema največjima šampionoma ciklokrosa v zadnjem desetletju. Nizozemec Mathieu van der Poel, štirikratni svetovni prvak (2015, 2019, 2020, 2021) in trikratni svetovni prvak Belgijec Wout Van Aert (2016, 2017, 2018) sta upravičila vlogi največjih favoritov.
S starta je najhitreje potegnil Lars Van der Haar, kmalu mu je sledil van der Poel in “reprezentančna” taktika se je izplačala, saj sta Nizozemca poskrbela, da jima je sledil le Van Aert. Nato je Van der Haar popustil in glavna akterja moške elitne preizkušnje sta začela s svojo dirko. V ozadju se je nabrala večja skupina belgijskih in nizozemskih tekmovalcev, nekaj časa jim je sledil tudi Švicar Kuhn, nekje na polovici dirke pa so z zaostankom skoraj pol minute zasledovalno skupino oblikovali Belgijci Eli Iserbyt, Gerben Kuypers, Laurens Sweeck, Michael Vanthourenhout, Nizozemec Las Van der Haar in Britanec Cameron Mason.
Igra mačke z mišjo
Wout van Aert in Mathieu van der Poel sta skrbela, da se jima zasledovalci niso preveč približali, vmes pa preizkušala svoje moči. Enkrat je bil spredaj Nizozemec, drugič Belgijec. Čez prepreke je bil superiornejši van der Poel, prav tako je bil za odtenek boljši v teku po stopnicah, Van Aert pa je “mišice” kazal na hupserjih, kratkih vzponih, kjer je s pospeševanjem pogosto menjaval ritem. In tako je bilo skozi devet krogov vse do zadnjega, desetega, ko sta tekmeca nekoliko spustila tempo, povprečna hitrost je bila vseskozi nekaj več kot 29 kilometrov na uro, in moči hranila do zadnjih nekaj sto metrov dirke.
Hoogerheide in tektični dvoboj do ciljne črte
Zadnji krog sta van der Poel in Van Aert prevozila taktično in čakala sta na asfaltno ravnino in ciljni sprint. Nizozemec je napadel z drugega mesta, imel močnejše noge in po uri, sedmih minutah in 20 sekundah prišel do še enega naslova svetovnega prvaka. Boj za tretje mesto med Iserbytom in Van der Haarom je dobil Eli Iserbyt. Tako je Iserbyt osvojil še en bron na svetovnem prvenstvu, Van der Haar, ki je lani osvojil srebro, pa je ostal brez odličja. S petim naslovom svetovnega prvaka se je van der Poel izenačil s ciklokros legendami Andrejem Dufraissom, Renatom Longom in Albertom Zweifelom. Na vrhu s sedmimi naslovi še vedno kraljuje Belgijec Erik De Vaeminck.
Vrstni redi na uci.org.
Hoogerheide 2023: Vrhunci moške dirke
Naslednje leto svetovno prvenstvo gosti še eno odlično prizorišče, to je Tabor na Češkem. Tabor je zadnje svetovno prvenstvo gostil leta 2015, takrat je Mathieu van der Poel prvič postal članski prvak, Wout Van Aert je osvojil srebro, Van der Haar pa bron. Prvenstvo bo na sporedu 27. in 28. januarja 2024.
