V soboto so v Soteski v občini Dolenjske Toplice odprli eno daljših poti za spust, prvo atrakcijo Sotejških stezic.
Imel sem to čast, da sem spust s Svetega Petra, ki se iz gozdov v zgornjem kotičku Kočevskega Roga jugozahodno od Soteske zlije nad desni breg Krke, vozil že pred skoraj desetletjem. Da bi bil tako dolg spust (zdaj v končni verziji 4,4 kilometra s 688 višinskimi metri razlike) kdaj v celoti legaliziran, se je takrat zdelo kot precej nora misel. Kje druge v Sloveniji bi to pomenilo nekaj sto lastnikov. Tu je le eden – država. Zato je toliko let pozneje šlo.
Kaj vse se je zgodilo vmes, je nižje podrobno opisal Majh, pravi ambasador dolenjske MTB scene, ki me je tudi prvič pripeljal v Sotesko.
888
Številka, ki je odlično videti na usmerjevalnih tablah na vzponu in spustu, je nadmorska višina vrha Sv. Peter.
Trail ni nikjer blazno hiter, zato kar traja in traja. Je med daljšimi legalnimi spusti v državi, recimo čisto blizu Flowu v Bike parku Pohorje, ki poteka od vrha do izteka parka (5,2 km / 705 v.m.). Po dolžini je podoben spustu čez celoten MTB trail center Kočevje, seštevek trailov V zmajevem gnezdu in Veronika znese 4,5 km, a je nad Sotesko dobrih 200 višincev več.
Teren je kraški, skalnat, padcev na mehko ni … A ne ustrašite se morja belih skal na nekaterih odsekih, saj so pametno premetane, zasute in tudi predelane, da ni tako grozno, kot je videti – ob pravi hitrosti in z dobrim delom vzmetenja in telesa to postane kar flow! Ni za vsakogar, niti za vsako kolo, a kolesar z nekaj izkušnjami in na enduro kolesu ga bo varno prevozil. Sicer pa kje kak meter peš, pa bo. Precenjevanje lastnih sposobnosti odsvetujemo.
Akcijska galerija
PankKura
Športno-kulturno društvo nenavadnega imena iz Dolenjskih Toplic smo v zadnjem desetletju kar redno omenjali na mtb.si. Združuje predvsem punkovce in od 2015 bajkerje. Kar nekaj jih je panksov in bajkerjev, kar je ponavadi v redu kombinacija. V glavnem se ukvarjajo s traili in s kakim druženjem, ki se zaključi z bendi na odru, recimo v septembru ob rojstnem dnevu društva.
Z vključitvijo kolesarjev/graditeljev v društvo so zamisli o legalizaciji traila počasi (res počasi) začele postajati meso.
Ožja udarna MTB skupina PankKure šteje kakšnih 15 glav, skupaj je v društvu 68 članov in “nešteto” podpornikov. Jeseni začnejo z MTB šolo 2024/25. Dirkaške ekipe trenutno nimajo, pa tudi ti časi so bili z Joštom Štrucljem in Markom Finkom na čelu. Šolo bo vodil prav Jošt, sicer zadnja leta znan kot graditelj.
pankkura.si
Kako na vrh 888 in kako podpreti?
To dvoje gre v isti naslov, saj ob podpori Občine Dolenjske Toplice in nekaj lokalnih pokroviteljev (v prvi vrsti inštalacije Muhič in Bravia mobil iz Zaloga pri Novem mestu) dejavnosti društva in tako tudi gradnja trailov slonijo na donacijah in – bistveno – na prihodkih od prevažanja teles in koles na vrh (šatlanjem).
Shuttle službo so zaupali svojemu članu Simonu, ki rezervacije za sedeže v kombiju s prikolico zbira na svojem Instagramu @devils_trails oziroma v tam prilepljeni googlovi razpredelnici. Ko je polno, je polno.
Simon del od vozovnic za shuttle nameni za vzdrževanje trailov, ob klubskih dogodkih, kot je bila sobotna otvoritev, pa vozi še bolj udarniško.
Samopostrežno shuttlanje ni zaželeno predvsem zaradi omejevanja prometa skozi naselje in na gozdnih cestah. To, kot vemo od drugje, vodi do konfliktov z domačini.
Kdor gre na noge ali s pomočjo elektrike in se ima na trailih fino, je prijazno vabljen k donaciji. O vinjeti razmišljajo, a se nekako še niso odločili zanjo.
Sotejške stezice ali Devil’s Trails?
Devil’s Trails je Simonova znamka za shuttle, ime za traile nad Sotesko pa je Sotejške stezice. Mednarodno lahko tudi Soteska trails.
Kako stezice, če je samo ena?
888 Sveti Peter je prva pot tu z vsemi papirji in žigi. Druga, za katero nosijo dovoljenja na kup, je proga Jarki na levem bregu Krke. Po Jarkih se morda legalno spustimo že letos, sicer pa naslednje leto, pravijo odgovorni. Teren je tam povsem drugačen, kamenje iščeš, je pa več lastnikov.
Potem pa samo še Bojan odpre “bife”, pa bo Soteska mednarodna MTB atrakcija.
Približno takole gre zgodba o nastajanju 888 (Majhova kronologija)
V 2011 smo se odločili, da opustimo obstoječo gorskokolesarsko stezo, ki se je začela pod robom pragozda Pečka. Ko so nas začeli obiskovati sosedje na kolesih, nam je postalo logično, da prestavimo start stezice na dober kilometer oddaljen vrh Sveti Peter (888 m n.v.), ki je bil že takrat turistična točka, na katero vodi planinska pot.
Po dobrem letu dni in na desetine prehojenih kilometrov po gozdnem terenu smo le našli logično traso z vrha Svetega Petra do Soteske in začeli z gradnjo nove gorskokolesarske poti. Že v letu 2013 je bila steza urejena do razmer, ko smo jo začeli tudi voziti. A smo bili še daleč od končne trase.
V zgornjem delu smo koristili kakšen kilometer zapuščene vlake. Krasen naklon, razgibana pot, ne preširoka, noro je letelo po njej. Pa so prišli gozdarji z bagrom in obnovili vlako, pa smo iskali ter gradili novo linijo, ki je obšla sedaj za spravilo lesa aktualno vlako.
Kratek del smo se peljali po makadamski cesti. In ravno na temu odseku je tudi lovska preža. Saj nekaj let so nas lovci pustili pri miru, enkrat ob šanku so pa le pojamrali, če se lahko spokamo kam drugam. Pa smo spet iskali obvoz ter ga našli dve dolini stran in naredili nov odsek na stezici.
Z včlanitvijo v društvo Pank Kura se je v letu 2015 začelo tudi malenkost bolj resno urejati stezico. Odpravljali smo napake in urejali varnejše prehode čez makadamske ceste, ker nekatere stvari smo v začetnemu delovnemu zagonu gladko preskočili.
V letu 2016 pa smo gostili prve skupine kolesarjev, ker se je v mtb sceni že razvedelo, da je nad Sotesko ena čist huda in dobre 4 km dolga singlca. Lahko bi rekli, da je bilo poletje 2016, ko je bila gorskolesarska stezica 888 javno objavljena.
Od takrat dalje smo se izognili še planinski poti in uredili odsek “Only Fans”, nov je tudi obvoz vlake v Mrzlih Dolinah ter objekt “Planica” se je še uredil. 4,4 km dolga stezica s 690 višinskimi metri je končana in jo le še vzdržujemo.
Prvi poskus legalizacije sega že v leto 2013, ko je bilo pridobljeno soglasje Občine Dolenjske Toplice in Zavoda za Gozdove RS, OE Novo Mesto, smo bili pa skenslani na polni črti s strani sveta Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Trikrat, potem smo pa nehali pošiljati vloge.
Z ustanovitvijo SiDG smo jim leta 2017 poslali vlogo in dobili pozitivne odzive. Preplet nesrečnih situacij pa je botroval nedokončanju projekta.
V letu 2023 je Občina Dolenjske Toplice objavila razpis za “Nov turistični produkt”. Po uspešni prijavi produkta “Sotejške stezice” in izboru projekta se je začelo maratonsko dopisovanje, telefoniranje in razlaganje situacije, da smo pridobili še zadnja pozitivna mnenja. Skladno s pogodbami in soglasji se je v Soteski postavila informativna tabla, za dostop do Svetega Petra so v križiščih postavljeni smerokazi, na stezici pa se je označilo vsa prečenja makadamskih cest in pohodniške poti in kot se spodobi za gorskokolesarsko stezo, so označeni tudi vsi nevarnejši elementi.
Otvoritev z županom – galerija
Za konec pa še beseda prve kure, predsednika Štefa
O tem, kako se je začelo sodelovanje …
Prvič sem jih opazil z fullyji kakšnih 20 let nazaj in so mi takoj padli v oči. Vendar zvezde še niso bile v pravi konstalaciji, smo Topličani ravno začeli razmišljati o svojem r’n’r gnezdu Kewdru. Poznal sem vse, mojih let in malo mlajši. Že v osnovni šoli sem rad zahajal v Sotesko, saj sem imel pet sošolcev od tam. Nihče ne fura od njih 😀 Nabijal smo fuzbal za gradom in se lovili po drevesih v okolici Soteske, poleti švicali na splavu pri jezu in se hladili v hladni, kristalno čisti Krki. Nepozabni časi … In potem smo odrasli in izgubili stike. Soteščani ne! (Pod ta pojem štejemo ostali tudi Drenje in Polje sosednji vasici.)
10 let kasneje nam je uspelo ugnezditi MTB sekcijo v ŠKD Pankkuro in pravljica se je začela … Kar se je zgodilo po tem, pa že vsi vemo.
Štefan Grmek, Ata Panx
Še nekaj utrinkov z otvoritve
Dodatno branje
Dolenjski list je ob otvoritvi pripravil članek, v katerem sta junaka pobudnika legalizacije – že omenjeni Majh in še en član društva Marjan Grah, ki je, kako priročno, zaposlen v novomeški enoti Zavoda za gozdove. dolenjskilist.svet24.si
Tako, kar nekaj članov smo že poimensko navedli, pa dajmo še Davorja, podpredsednika in tajnika, ki spretno žonglira z dokumentacijo, Mitja, ki ima geodetska znanja in še eksprezno obdeluje les (avtor skulptur 888), Uroša, ki tudi hrani obnemogle kolesarje, Gogija “Hakmeda”, ki je tudi med pionirji hriba, Klemna, ki je heroj macole … Čestitke PankKura!