aleksandra radosavac
25. oktobra 2022

Naslednja dama na verigi je Tržičanka, ki se je pomaknila v Poljansko dolino. Poznamo jo po nogavicah Furam zase.

Aleksandro je na verigo pripela Tanja Bjedov.

Aleksandra Radosavac

  • Vzdevek: Alex
  • Kraj: Gorenja vas (Poljanska dolina)
  • Starost: Jezusova leta
  • Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : ŠD Supersnurf in Sokol’c d.o.o.
  • @a_lexa89
Pokrovitelj Na verigi
aleksandra radosavac
Spust s Slavnika je vsakoletna ogrevalna. Foto Tina Mlakar

Tanja: Sedaj, ko smo prišle do izraza “mame na kolesih”, lahko nadaljujemo s temo, kako si organizirati teden, da kljub vsem obveznosti z otroci, družino, službo še vedno lahko furamo zase. Kako to izgleda pri tebi, ker vemo, da te je doletela kar dvojna sreča naenkrat?

Aleksandra: Jaz mogoče nisem najbolj tipična mama, saj v primeru lepega vremena spregledam totalno atomsko bombo v stanovanju in grem ven; jaz pravim: srečna, zadovoljna mama – zadovoljni otroci.
Tekom porodniške sem zalaufala dva projekta, zaradi katerih sem tudi pustila redno službo v kolesarski trgovini – očitno mi dvojčka nista prinesla zadostnega izziva v življenju (hec – takrat sta res veliko spala in sta ostala tam, kjer sem ju odložila) in se podala na pot, kjer si sama določam, kako bom preživela dan.
Preden sta šla Jernej in Zarja v vrtec, je bil pobeg na kolo pogojen s tem, da sva se z Nejcem dogovorila, kdo od naju bolj potrebuje čas na kolesu (ali zaradi luftanja glave ali zaradi družbe) oz. ko sva kupila prikolico, se je preprosto dalo iti skoraj kadarkoli – tudi na kakšno vlako in čez skale smo zavili.
Sedaj, ko sta tamaledva v vrtcu, veliko lažje pobegnem na kolo, res pa je, da me delo počaka.
Če zaključim … kljub otrokom in svojemu poslu se da iti furat, mogoče ne v takem obsegu kot prej, ampak se da. Ko imaš postavljene prioritete, tudi izgovorov ni.

golica mtb
Babja klapa na Golici

Kam se odpravite po novem na dopust, kje so sedaj sanjske destinacije za bajk?

Ne samo, da morava o dopustu razmišljati drugače, tudi z enodnevnimi izleti je drugačna zgodba. Prej sva zelo zelo redko zavila v bike ali trail park, navadno sva se podila po kakšnih gričih, sedaj pa nama je z vidika logistike najlažje biti nekje v kakšen trail parku, kjer eden preživlja čas s tamalima, drugi pa fura. Tako se dejansko lahko oba nafurava.
Za prihodnje leto še iščeva destinacijo … ideje in nasveti dobrodošli.

Kako si po vseh teh letih prebivanja v kolesarski industriji ugotovila, da kolesarjem manjkajo samo še kvalitetne nogavice in se lotila “štrikanja”?

Že od nekdaj sem sanjala o svoji kolekciji oblačil oz. o svoji blagovni znamki. V času porodniške sem imela ogromno časa za razmišljanje in tako prišla do tega, da imava z Nejcem vedno neke težave z nogavicami za bajkat. Padla je ideja, da naročim športne nogavice od vseh slovenskih proizvajalcev, izberem najboljše (po mojem okusu) ter regres vložim v posel.
Plan B, če prodaja ne bi šla, je bil, da bi nekaj deset let (smeh) za Miklavža podarjala najine nogavice. Ko sem prvo naročilo pripeljala domov, sem jih nekaj podarila, feedbacki so bili večinoma pozitivni in tako je počasi padla odločitev, da to zgodbo peljem naprej.

aleksandra radosavac
Družinska

mtb.si: Bravo, da si zagrabila poslovni izziv in čim več sreče pri balansiranju s številkami! Idej imaš verjetno veliko, izdaj nam kakšno – kaj bomo še videli pod znamko Furam zase?

Aleksandra: Idej preveč, tako za funkcionalno telovadnico in kolesarsko obarvan bar, ki ju imam, kot blagovno znamko Furam zase. Cilj je poslušati uporabnike in jim ponuditi, kar pogrešajo na trgu, ki je sicer kar nasičen s ponudbo, tako da enkrat računam, da luč ugledajo tudi dresi, kakšne spodnje majice, za rokavice je bilo kar nekaj pobud …
Eden od ciljev mojega projekta #furamzase pa je tudi to, da bi začela širše ozaveščati o tem, da karkoli delamo, delajmo to zaradi sebe in zase. Naj nas mamljive fotke na družabnih omrežjih in dosežki kolegov na Stravi ne zavedejo, da gremo preko sebe. Produkti blagovne znamke naj bi predstavljali kot nek opomnik, ki ga imaš oblečenega in zato vedno pri/na sebi.

Že kaj planiraš, kako bo kupovati po dve otroški kolesi, dve čeladi … ?

V bistvu sem o tem začela razmišljati že 15. 7. 2020, ko sem imela prvi pregled v nosečnosti, kjer sem izvedela, da čakava dvojčka. Takoj, ko mi je ginekologinja povedala, kako stvar stoji, je bila moja prva misel: o f*** … dva ruzoka za v hribe, dva poganjalca, dva bicikla, dve čeladi … Tako da me je zaskrbelo že v štartu, ampak glede na to, kakšna sva z Nejcem, verjamem, da jima bova športa lahko približala tudi z rabljenimi kolesi, ki mogoče ne bodo imeli top opreme. Ko/če se bo pokazalo, da bosta v tem športu ostala, pa bomo takrat razmišljali, kako si bosta prislužila kolo (imam kar nekaj prostih delovnih mest v firmi, ki jih zdaj vse pokrivam sama 🙂 ).

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Aleksandra: Iskreno? Sama nekje v hribih, sredi tedna, ko ni nikjer nobenega.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Sama ali z družino nekje peš v hribih. Pa če bi bilo kaj dobrega kje za pojesti, se tudi ne bi pritoževala.

Kaj bi počela, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Verjetno bi ostala na cestnem.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Scott Genius 720, 2019 – prijatelj, ki je vedno tam zate in je pripravljen poslušati 1000 in 1 traparijo.

Tvoje prvo kolo?

A tricikel šteje? Hm … a misliš, da se spomnim. Sicer sem zvozila šele pri 6ih letih – ne vem s čim, najbolj se pa spomnim, da sem imela pri stari mami BMXa od strica.

S kom bi najraje furala? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Drugače najraje furam sama, če pa že moram zbrati, pa bi enkrat šla na furo s kolegoma iz srednje šole – Mohorjem in Nejcem, ki sta mi takrat, ko sem kupila prvo specialko, rekla, da bom enkrat pristala na MTBju – itak sem se jima smejala, češ, kaj govorita neumnosti.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobila / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Za bajk: Ko je pizdarija, sam spust žlajfe! Za življenje: Nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše.

aleksandra radosavac
Arhivska, Slivnica 2017, foto AD

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnila? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Padec, ki je bil kasneje povod za razmišljanje in danes zadolžen za ime mojega branda. 11. 11. 2017, ko nisem planirala več furati, pa sem šla … še na zadnjo furo na Lovski v Ospu. Na dropu so mi noge ušle s pedala, tako da sem se kar trdo srečala s tlemi. Odnesla sem jo z zlomljeno ključnico in dolgotrajnimi bolečinami v vratu in rebrih.

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Barbatuques – Baianá (Pablo Fierro Edit). Komad sem prvič slišala v videu Wolf racing teama, z Madeire. Ker je bila Madeira že nekaj let na moji bucket listi, in sem jo odkljukala v februarju 2020, me ta komad še danes spomni na dopust, ki ga bom zagotovo ponovila, hkrati pa me tudi ob furanju na domačih trailih prijetno nahajpa, če se pojavi v slušalkah.

Preberi še

Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
Na verigi: Tanja Bjedov

Sledite nam