5. julija 2012

Če v istem stavku rečeš “Slovenija” in “BMX”, asociacija preprosto mora biti Jerry. Edini naš bojevnik, ki BMX proge drgne že skoraj četrt stoletja, vmes pa je marsikaj postoril tudi na 26 palcih.

Tadej Trobevšek se je sicer prekršil proti pravilom verige Med jezdeci (če lahko oba še veljata za lokalca izpod Velike Planine, se z intervjuvancem Jerryjem ujemata v treh od štirih značilnosti). Seveda mu nismo dali rdečega kartona in zavrgli intervjuja. Tadej je za naslednjega v verigi izbral doslej največje ime slovenskega BMX dirkanja, ki svoje BMX kolo oziroma malo večjega cruiserja počasi menja za gorsko kolo, s katerim je že bil uspešen v dvoboju in 4-krosu. Še bolj kot na kolesu pa se zadnje čase trudi okoli masažne mize, tudi vse več kolesarskih ekip ga vzame s seboj na dirke.
Ne pozabi pazljivo preučiti fotografije na dnu. Da, tako dolgo ga že hangata Tade in Jerry.

Tomaž Jeras
Vzdevek: Jerry, jerAS
Kraj: Stahovica, Slovenija (upam, da kmalu svet)
Starost: 35 let (leta lažejo)
Klub: Calcit bike team – GT

T.T.: New kids on the block ali Guns’n’Roses?
T.J.: Tadej, Tande, Tanca … hahhahaha, oboje. Dvajset let nazaj pa sploh NKOTB, saj sva si s sestrično Sandro delila vse kupljene avdio in video kasete. Še danes pa mi je kot igralec všeč Donnie Wahlberg.

Fully ali hardtail?
Oboje, čeprav moja življenjska ljubica ostaja BMX. Saj veš … prve ljubezni ne pozabiš nikoli!

Občutki ob podiranju proge za hišo?
Na žalost niti vedel nisem, da se je podrla; pač višji interesi. Bolj kot podiranja proge pa se spominjam ustvarjanja proge, tekem in nasploh after partyjev; ti so sploh bili nekaj posebnega. Žurka, muzika, “plesačice” Dobre mrhe, GO GO dancers, skupina Blue Angels, ognjemeti Marka Perneta in še in še. Spomnim se krvavih žuljev ob postavljanju proge, druženja s tabo Tadej, pa Roki Podbevšek, Kuko, ljubljanska ekipa Push up racing ☺ in še in še. Baj D vej Tadej, ob tej priliki pa moram tebi in širšemu občinstvu povedati slednje: še vedno hranim napisano ročno pogodbo iz leta 2001 z Juretom Kukovičem. Kuko je stavo izgubil, tistih 7,5 l oz. 10 steklenic penine pa še ni “počastil”. Mislim, da je skrajni čas za ukrepanje; poznam “prijatle”, ki poznajo “prijatle”.

Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Na žalost se moja BMX zgodba končuje. Prišel je čas, ko sem se moral odločiti med kruhom in mlekom na eni strani ter užitki in uspehi na drugi strani. Prišla je poškodba, ki se je ne morem rešiti. Z mirno vestjo lahko napišem, da na mojem XC GT kolesu, sam s svojimi mislimi, relacija pa absolutno nekje ob morju, jezeru, reki. To je moj novi balzam za dušo.

Tvoj popoln dan brez kolesa?
Vsak sleherni dan, objet s soncem in pozitivno energijo.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega (bmx …) kolesa?
Da bi bili brez koles … se šalite, hahahaha. No go. Tega si pač ne morem predstavljati. Obstaja samo en logičen odgovor: izumil bi kolo!

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu?
Če vprašate mojo punco, vam pove iz prve, katera je moja ljubica … BMX GT Speed Series. Ta bo večna in za vedno vpeta vame. “Tanova” pa je malo večja in lažje jo je obvladovati, saj ni tako divja. Saj veste, z leti upada tudi libido, hahahaha.

Tvoje prvo kolo?
Ufffff … majhno, svetlo modre barve, 16 col, bele pnevmatike, star pa sem bil okoli 3 leta. O njem bi lahko rekel le s prispodobo, ki jo majhni otroci uporabljajo za superge: “Te so pa res dobre, te pa res hitro tečejo.” Za prvo profesionalno BMX kolo pa sem moral pri desetih letih gladovno stavkati. Pa sem ga dobil; Redline, kupljen v Avstriji, 5X preplačan. In takrat, davnega leta 1989, se je pričela doba-era mojega BMX kolesarstva (na FB profilu bi pisalo) skupaj z naslednjimi: Rok Vettorazzi, Simon Stojko-Falk, Peter Caf, Simon Eržen, Tomas Hercog, Alen Murshed, Dejvi Ružič, Gorazd Kert, Tadej Tratnik, Igor Fabiani, Slavko Šumič, Klemen Seidl, Primož Skerbinek in ostali.

Tvoj vzornik?
Vsakdo z dobro voljo, vsakdo, ki nosi in trosi pozitivno energijo.

Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Trenutno ga na žalost ni. Stremel oz. stremeli pa bomo za tem, da ga naredimo! Želim si slovenskega predstavnika BMX na olimpijskih igrah! Mogoče nam uspe čez 8 ali 12 let. Združiti talent, voljo, znanje, podporo staršev, rezultate in napredek je težka naloga. 12 let se sliši ogromno, a pravi in vrhunski športnik ve, za kaj gre.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Vedno sem bil dober slušatelj starejših in izkušenejših. To mi je ogromno prineslo. Vendar na koncu, ko ne veš več kako in kaj … takrat vedno prisluhni svoji notranjosti. Ti si tisti in ti si en sam! Ravnaj pozitivno. Iz vsake slabe stvari potegni nekaj dobrega! Slabe stvari so le opozorilo pred nečem hujšim. Kot bolečina ali recimo vročina … povesta nam, da se moramo ustaviti. No, če je (fizična in tudi psihična) bolečina prevelika, potem obiščite najboljšega maserja, hahaha.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Vsak padec prinese fizično bolečino. To bolečino poznam zeloooo dobro. A bolj boleča je tista, psihična bolečina; ta boli še dolgo, dolgo. Najbolj žal mi je padca na lanskoletnem BMX svetovnem prvenstvu v Copenhagnu, Danska. Če ne bi padel 6 metrov pred ciljem, bi vozil v finalu svoje kategorije, med osmimi najboljšimi jezdeci na svetu … tako pa 9. mesto. Sladko in grenko. Žal mi letos ni bila ponujena možnost, da se udeležim svetovnega prvenstva.

Več o Jerryjevih športnih in terapevtskih masažah na www.masazejeras.si

Na uvodni fotografiji Tomaž s Tanjo Žakelj – kot maser namreč roke posoja tudi gorskokolesarski in cestni ekipi Salcano. Foto Grega Stopar.

Sledite nam