Kolesarski park oziroma Bike Republic Sölden je najljubši projekt vodje destinacije Ötztal, 40-letnega nekdanjega smučarskega tekača. Milijonske investicije in slovenski graditelji.
Z Dominikom sva se oprijela vsak svoje pločevinke (slovenskega) piva ob koncu mojega napornega, a noro zabavnega dne na stezah tirolskega parka, in njegovega gotovo nič manj napornega delovnega dne, otvoritvenega za “njegov” park.
Bike Republic Sölden je res “mega” park, ki se ga v tednu dni gotovo ne naveličaš. Odkrivaš nove proge in ponavljaš najljubše, se podaš še na kaj “na noge” izven njega, pa je. In že načrtuješ, kako se boš vrnil.
Kdor si še ni prebral reportaže z videom: Odprli smo tirolsko bajk republiko
Skoraj z nič, a z velikim vložkom
Dominik, v nekaj več kot petih letih ste ustvarili sanjsko destinacijo za gorske kolesarje!
Dominik: Lahko rečem, da so se mi izpolnile sanje. Že leta 2013 smo začeli s pripravami, z gradnjo pa v 2014. Takrat je bil to največji tak projekt na svetu. Veliko trdega dela je bilo. Zelo sem zadovoljen, ko zdaj tu vidim toliko nasmejanih ljudi. Ustanovili smo tudi republiko, v kateri so dobrodošli vsi, ki se zabavajo na gorskih kolesih. Tudi če nisi vrhunski kolesar, tu lahko voziš po visokogorskih stezicah. Veliko reči pa imamo tudi za tiste najboljše. Tu se lahko skupaj zabava veliko ljudi z različnimi nivoji kolesarskega znanja.
Veliko trdega dela je bilo, vložili pa ste tudi veliko denarja. Imate seštevek?
Številka ni skrivnost. Skupaj smo doslej za izgradnjo prog porabili 6,6 milijona evrov. Brez marketinga in drugih tehničnih stroškov. Gradimo v visokogorskem svetu in tu je zelo drago graditi lahke proge za vsakogar, gotovo dražje kot na terenu, na kakršnem ležijo slovenski parki. A imeli smo že najsodobnejše žičnice, veliko hotelov in drugo. Dobra naložba je bila in kmalu naj bi se nam povrnila. Imamo prave ljudi na pravih mestih in sprejemajo dobre odločitve.
Dominik Linser
Bolj se bojijo za zimo
Koliko vas je udarila korona? Otvoritveni vikend je dosti manjši …
Da, letos nimamo nobenih dogodkov, koncertov, razstavljalcev, tekmovanj … A to ni velika težava, pač moramo stvari počasi spet zagnati. Prepričan sem, da se bodo gorski kolesarji vrnili. MTB je v času korone eksplodiral, trgovine so prodale ogromno koles in ljudje se bodo želeli zabavati. Bolj nas skrbi, kako bo pozimi.
Kakšno pa je v dolini razmerje gostov oziroma prihodkov pozimi in poleti?
Odkar imamo Bike Republic, imamo poleti približno 20 odstotkov gostov, 80 pa pozimi. Včasih pa smo imeli zimsko sezono daljšo, ledenik je deloval vse leto. Zadnjih šest, sedem let pa je poleti zaprt. Tako smo imeli še pred desetletjem tudi poleti veliko smučarskih gostov. Zdaj se zima krajša, uradno zimsko sezono začnemo oktobra s smučarskim svetovnim pokalom. V septembru pa smo veliko smučarjev izgubili, a jih uspešno nadomestili z gorskimi kolesarji. Številke so tako podobne, poletje pa je za nas zdaj pomembnejše kot smučarska predsezona.
Na koga torej ciljate med gorskimi kolesarji?
Želimo si biti ena najmočnejših kolesarskih regij v Srednji Evropi. Ne gre le za Bike Republic, ki je produkt, ki se še razvija. Imamo tudi kolesarske poti po dolini, poti za vzpenjanje, v prihodnosti se bomo posvečali tudi e-kolesarjem in cestnim kolesarjem. Tu je na višinskih pripravah ekipa Bora, Peter Sagan nabira višinske metre. Kolesarji so ob pohodnikih naši najpomembnejši gostje.
Tiha stran Söldna
Kako pa si pohodniki in kolesarji tu delijo poti?
Za pohodnike imamo še “tiho stran Söldna” (pokaže na gore na vzhodni strani doline, kjer ni nobene žičnice). Tam je veliko poti, ki si jih delijo, a je tudi naravni rezervat brez žičnic. Vzpneš se lahko le na lasten pogon, zato tam nimamo konfliktov. Imamo več kot 280 km poti, zato je srečanj zelo malo.
Na strani, kjer sta smučišče in bike park, smo imeli lani naprimer na dvonamenski progi Nene štetje prehodov, med 10. in 15. uro je šlo mimo 400 kolesarjev. Pešci bi se morali s poti umikati vsako drugo ali tretjo minuto, kar je preveč. Zato smo se odločili, da moramo povsod, kjer je dostop z žičnico, poti ločiti. Tako smo zgradili ali novo kolesarsko ali novo pešpot. Zdaj je ločenih 90 odstotkov poti in to je bil morda najdražji del gradnje. 30 do 40 odstotkov stroškov gradnje pa je bilo z renaturalizacijo, vzpostavljanjem prejšnjega stanja po gradnji. S tem je ogromno dela.
Še malo o številkah. Je bila lani najboljša sezona v republiki?
Da, lani je bila najboljša sezona. Opravili smo 176.000 voženj. Povprečen obiskovalec dnevno naredi 3,5 vožnje.
Zaposlujete tudi slovenske graditelje iz ekipe Alliance ASE, kako to?
Da, neverjetni so, pravi stroji, najboljši za ročno delo. Zelo smo veseli, da sodelujemo z njimi. Letos jih zaradi korone ni bilo lahko pripeljati sem za pripravo prog pred sezono, a nam je uspelo. Še naprej bi radi delali z njimi.
Ne gre le za pridne roke, imajo tudi nekaj kolesarskega znanja …
Zagotovo, so mountain bikerji, imajo oči za linije. Moraš biti kolesar, da lahko zgradiš dobro progo. Mogoče ni dobro, da so v ekipi sami bajkerji, lahko se zgodi, da postavljajo prevelike izzive, a moraš razumeti, kaj gradiš.
