Freestyle Giant SloEnduro Wheelbase Renthal Oblikovalski studio Ideator
25. oktobra 2013

Septembra 2014 šest dni, 400 ali 300 km ter 15.000 ali 8.000 višinskih metrov vzponov. Nižje izmere pomenijo enduro oziroma flow inačico. Poceni ni nobena, ampak tereni …

Tomaž Kučan se je v Švici udeležil generalke za novo alpsko etapno dirko. Takole poroča:

Če ti na južnoafriški Cape Epic nikakor ni uspelo priti, ali pa si se ga morda že naveličal, je pred teboj nov izziv. Perskindol Swiss Epic je nova etapna dirka, ki bo potekala od 15. do 20. septembra 2014. Prijave odprte še nekaj dni, novost pa je enduro kategorija “flow”.

Štartnina je primerljiva z originalnim “epicom”, termin pa mnogo bolj ugoden kot marčevski, nenazadnje Švica oz. kanton Wallis ponuja vsaj toliko enoslednic in makadamov kot trasa na južni polobli. Entuziastični organizatorji Joko Vogel (organizator Tortoura), Dany Gehrig, Thomas Frischnecht ter Olivia Schoch (vodja projekta) so že pridobili glavnega pokrovitelja, uspešno pa so izvedli tudi že “generalko”, ki sem se je uspel udeležiti tudi sam. Trasa je zagotovo zanimiva, cilj organizatorjev pa je do leta 2016 pridobiti naziv najboljše etapne dirke v Evropi, kar bo ob trenutni konkurenci vse prej kot lahka naloga.

Periskindol Swiss Epic je 6-dnevna gorskokolesarska dirka za ekipe z dvema članoma. Vse skupaj se bo dogajalo v neposredni bližini švicarsko – italijanske meje s štartom v Verbierju, kjer se prvi dan ekipe pomerijo v prologu. Sistem pomikanja po trasah je dvodnevni, saj se ob prihodu v novo mesto tam naslednji dan odvije krožni maraton s štartom in ciljem v tem istem mestu. Trdijo, da bodo mesta Verbier, Leukerbad, Grachen in Zermatt stalnica na trasi, le enoslednice med kraji se bodo letno spreminjale. Na ta način želijo pokazati nekaj lokalne tradicije in tesnega sodelovanja vasi in mest pri organizaciji.

Swiss Epic in Swiss Epic Flow
Na voljo sta dve verziji dirkanja. Prva je klasična verzija, primerna za mazohiste klancev, kjer prevozite vse vzpone, medtem ko verzija flow pomeni, da najzahtevnejše vzpone organizirano premagate s pomočjo gondole. Čas vzpenjanja z gondolo se tako ne šteje v končni čas, vsi ostali vzponi pa. Klasična verzija tako znese 400 km in 15.000 m vzpona, flow pa 300 km in 8.000 m vzpona. Za nagrade se boste v obeh verzijah lahko potegovali v kategorji moški, ženske, mešano, masters in “corporate“; slednja kategorija vabi podjetja, ki štartajo s tremi povezanimi ekipami, dvema na klasični verziji in eno na verziji flow. Vsekakor je slednja kategorija zelo zanimiva, pri čemer morajo biti prav tako vsi tekmovalci v vsaki od posameznih kategorij stari najmanj 18 let. Organizator ocenjuje, da bo na flow verziji nastopila vsaj tretjina ekip.

Zahtevnost terena
Čar dirke je seveda vsakodnevni pogled na bližnje štiritisočake – Weisshorn, Matterhorn, Monte Rosa – ter pravljično mesto Zermatt s svojo nepozabno okolico, najdaljšimi ledeniki in naravnost vrhunskim terenom za gorsko kolesarjenje. Verjetno najlepša kulisa v Evropi in za marsikoga na svetu. A kaj, ko je v petih etapah potrebno premagati 15 tisoč višinskih metrov, kar pomeni vsak dan 3.000 višincev. Po zagotovilih organizatorja je samo en dan predviden vzpon v enem kosu za 1.500 višinskih metrov – zadnji dan. Kakopak. Poleg prologa si bodo etape po zahtevnosti sledile takole:
1. etapa:  99 km – 3.500 v.m.
2. etapa: 75 km – 3.300 v.m.
3. etapa: 60 km – 3.200 v.m.
4. etapa: 74 km – 3.400 v.m.
5. etapa: 61 km – 2.800 v.m.

Štartnine
Na dirki bo nastopilo 300 ekip gorskih kolesarjev. Za nastop se lahko zdaj prijavite na spletni strani organizatorja in ob plačilu obeh kandidatov po 10 CHF (gre v dobrodelne namene) sodelujete v žrebanju za nastop na dirki. V žrebanju sodeluje le eden izmed obeh prijavljenih kandidatov. Prvo žrebanje bo 1. novembra 2013, srečneži pa bodo veselo novico izvedeli po 11. novembru. Nato je 14 dni časa za plačilo vseh obveznosti, ki pa niso ravno tako nizke, seveda odvisno za katerega izmed treh paketov se odločite. Vse cene paketov veljajo za eno ekipo.
CAMPER – s svojim bivalnikom in večerjami v restavracijah (tudi za šoferja): 3.350 CHF, flow 3.890 CHF
COMFORT – bivanje v hotelu s tremi zvezdicami, polpenzion: 4.350 CHF, flow 4.890 CHF, spremljevalne osebe 1.350 CHF
HEAVEN – bivanje v hotelu s štirimi do petimi zvezdicami, polpenzion: 6.950 CHF, flow 7.490 CHF, spremljevalne osebe 1.950 CHF
CORPORATE HEAVEN  –  3 ekipe bivanje v hotelu s štirimi do petimi zvezdicami, polpenzion: 22.500 CHF

Kdo si upa?
Dirka je namenjena dobro pripravljenim gorskim kolesarjem, ki uživajo na vzponih in spustih. Pravzaprav tistim, ki od kolesarjenja in užitkov v naravi pričakujejo največ. Marsikdo bo udeležbo po prvem dnevu dirkanja preusmeril v čudovit izlet po nepozabni pokrajini. Še posebej je dirka težka s stališča konstantne nadmorske višine in počasne sprotne regeneracije, saj se pod tisočaka skorajda ne spusti, ponekod pa se vzpne do tri tisoč metrov nad morjem. Temperature nihajo med minus 3 in plus 25 stopinj Celzija, tako da ob slabem vremenu tudi kak sneg ni zanemarljiv pojav. Vsakemu udeležencu lahko iz prve roke priporočam enoletno tempirano temeljito pripravo, v kolikor gre na dirko več kot le preživeti. Uporaba polnovzmetenega kolesa z 120 mm hoda bi bila za klasično verzijo naravnost idealna. Prav tako odsvetujem rotorje diskov manjše od 180 mm.

Posnetek 5. etape
Na hladno, a vendar sončno septembrsko soboto sem se po prijavi in dodelitvi polnovzmetenega kolesa Scott Genius 720 z nekaj svetovnimi zvezdami Ninom Schurterjem, Florianom Voglom, Thomasom Frischnechtom ter nekaterimi drugimi ekstremisti s celega sveta odpravil za štartno črto v idiličnem švicarskem mestu Grachen na nadmorski višini okoli 1.600 m n.v.. Štartali smo seveda v klanec, na polno, kot na krosu. Etapa je bila dolga okoli 60 kilometrov z nekaj manj kot 3.000 višinskimi metri vzpona. Prvič in verjetno zadnjič sem se podil za Schurterjem, naježen seveda. Po tihem sem pričakoval, da to ne bo trajalo dolgo, saj sta kolega iz Ruande že majala z glavo, kolega iz Švice pa brisal odvečno peno z ust. K sreči smo po nekaj minutah morali sestopiti s kolesa ter si ga oprtati na rame, kajti Schurterja so ustavile skale in nekaj podrtih dreves. Če bi se tak tempo nadaljeval, bi slejkoprej nekdo strgal verigo, drugi zobnike, tretji bruhal … Vzpon nad Grachen je tako minil v tekmovalnem slogu, medtem ko je bil spust 600 m nižje naravnost poezija. Enosledna idila, z mahom poraščene korenine dreves, iglice, oprijem fenomenalen. Ob zelo dobrem delovanju 27,5-palčnega kolesa je minil mnogo prehitro.
Nato nas je čakal nezahteven blag vzpon po dolini do Zermatta ob švicarsko urejeni brežini reke in železnice. Trasa nas je v 90 odstotkih vodila po utrjenem makadamu in občasno krenila med zavite enoslednice, kjer nas je čakalo nekaj skokov ter brezglavega divjanja. Druga polovica etape je bila v znamenju vzpona, zelo dolgega vzpona v enem kosu. 1.500 višinskih metrov je bilo potrebno premagati do gorske koče Fluhalp (2.616 m). Motivacija je bila ves čas na višku, saj sem vedel, da me za tem mukotrpnim priganjanjem krave čaka prava spustaška odisejada. 12 kilometrov enoslednic in 1.400 m spusta. V švicarskih Alpah. Sam. S pogledom na Matterhorn ter tistim nasmeškom z jezikom na desni strani. Ničesar ni bilo slišati, le dušenje vzmetenja in tu pa tam surovo ječanje diskov. Ne za dolgo. Do brvi. Ko sem pogledal dol, sem dvakrat pomislil. 100, 200, 300 m? Ni važno. Preverim še širino brvi in širino krmila. Šlo bo. Na vsaki strani je še dober centimeter. Peš ne grem. Če zapnem, je to to. Izšlo se je. Nato čez nekaj prelepih zelenic in igličastih enoslednic samo še proti cilju … Vrhunsko.

Avtorji fotografij: Tomaž Kučan in organizator

www.swissepic.com

Freestyle Giant SloEnduro Wheelbase Renthal Oblikovalski studio Ideator
Sledite nam