7. aprila 2020

Klasičen Specializedov dirt iz cevi Reynolds 520, vzmetnimi vilicami Manitou in nekaj izboljšavami, predvsem rezervnimi deli iz domače garaže.

Uroš Ložar je tisti, ki se največkrat skriva za podpisom mtb.si na naši strani. Ob vseh drugih obveznostih, ki vključujejo tudi urejanje ljubljanske BMX proge in spremljanje sina Jošta na BMX dirkah, mu v vsem tem silnem “bajk lajfstajlu” prevečkrat zmanjka časa za tisto osnovno reč – kolesarjenje v prvi osebi! Žal, upamo, da se to kar najhitreje spremeni. 

Njegova flota koles je bila kdaj že večja, iz trenutne pa je izbral eno, ki pogosto “dela” vsaj kot praktični primomoček za vsakodnevne obveznosti. Svoj čas je Uroš tudi varil in nekaj let nazaj predstavil svoj izdelek pod imenom ULD001.

Kolo: Specialized P26, letnik 2016

Uroš: V garaži mi je vedno manjkalo klasično dirt kolo. Ko je Janč (trgovina Enduro) čistil stare zaloge, mi je dal zajeten popust in sem ga pač kupil. Specializedov vstopni model, z mehanskimi zavorami Tektro, močno privzdignjenim krmilom, ekstra širokimi, že skoraj freestyle ročaji in z vilicami Manitou Circus, me je prepričal predvsem zaradi barve in tega, da je zvarjen iz cevi Reynolds, čeprav tistimi z dna lestvice, a vseeno. Spomnil me je na mojega zelenega žabca Niner SIR 9, zaradi železnine, da ne bo pomote.

P26 je kolo, ki sem ga v zadnji sezoni uporabljal največ. Pa ne za trening, no morda parkrat na pumptracku, temveč bolj za prevažanje do BMX proge in po opravkih. Je eno tistih koles, ki jih ne mislim prodajati, saj bo v takšnem stanju še dolgo služilo svojemu namenu.

Bolj pomembne komponente, ki izrazito izboljšajo vožnjo:

Uroš: Ne vem, če ravno izboljšajo vožnjo, sem pa z dodatki kolesu dal bolj osebno noto, nekakšen lepotni dodatek. Rabljeni deli iz domače garaže, sneti z njegovih predhodnikov, so prišli kar prav, tako da za “upgrade” nisem zapravil niti evra.

Namesto tankega, visoko dvignjenega krmila, sem namestil krmilo z nižjim dvigom, ki sem ga snel s Stumpjumperja. Dolge freestyle ročaje sem zamenjal s Specialized Sip Grip, snetimi iz Epica. Originalno in kar težko 55 milimetrov dolgo krmilno oporo je zamenjala krajša. Opora Funn Duro je bila dve leti nazaj sestavni del Specializeda Fuse. Največjo preobrazbo pa so doživele zavore. Mehanske Tektro Aries, ki so bile nameščene spredaj in zadaj, je zamenjala le zadnja zavora. Meni zelo všečna in morda ena najboljših, seveda dokler deluje: Avid X0 Trail s karbonsko ročico in rdečim bovdnom Jagwire. Zavora ima zame velik pomen, saj je krasila moje najljubše tekmovalno kolo Niner AIR9 RDO, ki je v enoprestavni različici tehtalo 7 kilogramov. In za konec še pedali, ki sem jih snel s sinovega BMXa. Čista osnova s strani proizvajalca Azonic. Model Blaze v rdeči barvi, ki je lepo dopolnil barvno kombinacijo zavornega bovdna.

Specifikacije:

– Okvir: Reynolds 520, krom molibden
– Vilice: Manitou Circus Sport, jeklena vzmet, 80 mm
– Blažilec: /
– Krmilna opora: Funn Duro, 35 mm
– Krmilo: Specialized Trail, 780 mm
– Ročaji: Specialized Sip Grip, half-waffle
– Zavore: Avid X0 Trail, karbonska ročka
– Rotorji: Tektro, 140 mm
– Menjalnik in ročica: /
– Kaseta: 9-zobi zobnik
– Veriga: KMC Z5, singlespeed
– Gonilka: P.Crank, 3-delna
– Verižnik: Specialized 25t
– Pedali: Azonic Blaze
– Obročniki: Specialized P26 / P.Series Dirt disc
– Pnevmatike: Specialized Rhythm Lite 26×2,3” / Specialized Compound Sport 26×2,2”
– Sedež: Specialized P.Seat SL z integrirano sedežno oporo
– Potopna sedežna opora: /
– Teža: 12,1 kilogram

Fotografije so iz osebnega arhiva.

Preberi še
Garaža mtb.si: Mahov Norco Torrent
Garaža mtb.si: Bobijev Epic Pro

Sledite nam