Med hmelj na območju Žalca in v hribe okoli Spodnje Savinjske doline. Nova kolesarska destinacija na slovenskem zemljevidu.
Hops na kolo. Lahko rečemo nova blagovna znamka na Slovenskem, lahko rečemo “skoči na kolo” in se odpelji po Spodnji Savinjski dolini, lahko pa rečemo gremo obirat hops. Ja, hops v angleškem jeziku pomeni hmelj. Hmelj pa je zeleno zlato in največ ga je prav v Spodnji Savinjski dolini.
Ustvarjalci celotne ponudbe in vsega, kar je povezano s kolesarstvom, so lokalci. Najbolj zagnana in tista, ki sta prišla od ideje do realizacije, vmes pa prekolesarila mnogo kilometrov lokalnih in malo bolj oddaljenih poti, sta Matej Kainz in Vasja Grabner.
Hops na kolo
Za vse kolesarske navdušence, tako cestne kot gorske kolesarje, je Spodnja Savinjska dolina čudovita destinacija. Označenih poti v bližnji in malo bolj oddaljeni okolici, če seveda za start izbereš Žalec, je 46 kilometrov med hmeljišči, kar 91 kilometrov je primernih za gorske kolesarje in 72 kilometrov za cestne. Za gorske kolesarje so vsekakor najpomembnejše destinacije Hom, Šmohor, Kal in Mrzlica.
Krožna pot na Hom je dolga 21 kilometrov in ima 300 višinskih metrov vzponov. Čeprav je na koncu zašiljena in je res strma, se trud poplača, ko na vrhu uzreš prelep razgled nad celotno dolino.
Šmohor je že malo zahtevnejši. Pa ne po kilometrih, teh se na turi nabere manj kot 30. Je pa nekoliko več višincev, 650 jih je skupaj. Nazaj grede lahko izbereš tudi daljšo pot in narediš nekaj kilometrov več ter se do izhodiščne točke v Petrovčah pripelješ skozi hmeljišča.
Kal. Start je kar v središču Žalca, nato pa krog z dobrimi 30 kilometri in 640 višinskimi metri vzponov. Na poti greš mimo včasih aktivnega smučišča Gozdnik in nato počasi proti vrhu do Planinskega doma na Kalu. Od tam se ti odpre pogled na Zasavsko dolino. Krog zaključiš s spustom po kolovozu in nato obvezno narediš še krog med hmeljem.
Mrzlica. Najdaljša tura in največ višinskih metrov vzponov. Na 37 kilometrih se jih nabere 1050. V bistvu kar zahteven XC v enem krogu. Pot te na začetku pelje mimo ribnika Vrbje in ob Savinji, nato pa na sedlo za Golavo. Na zadnjem delu vzpona proti Mrzlici se priključiš Slovenski turnokolesarski poti. Ta vodi po razgibani poti navzdol proti Kalu. In če ji slediš, potem lahko prideš do Planinskega doma na Kalu in nato še proti Šmohorju. Tako lahko v eni turi obiščeš kar tri “vrhove” Spodnje Savinjske doline. Pa še to. Mrzlica (1122 m) je hrib z najbolj obiskano planinsko kočo v slovenskem sredogorju.
Za makadamkarje, rekreativne kolesarje ter družine
Hmeljišča lahko doživiš na krožnih poteh, ki vključujejo tudi nekatere znamenitosti Žalca in okolice. V Žalcu sta to Fontana piv ter Ekomuzej pivovarstva in hmeljarstva. Če se pelješ naprej v smeri Petrovč, si lahko ogledaš dvorec Novo Celje.
V smeri proti Šempetru greš lahko mimo Jame Pekel, v Šempetru pa rimsko nekropolo z mnogimi izkopaninami. Na vodenih skupinskih kolesarskih turah se lahko odločiš za degustacijo tako piva kot hmeljarske kulinarike. Takšna je recimo obirovska juž’na na hmeljišču. Na kolesarskem potepu z otroci te lahko spremlja navihana maskota Hmeljko Hops.
Vse poti najdeš na spletni strani hopsnakolo.si. Tam imaš tudi podrobne opise, lahko pa si preneseš še sledi gpx.
Obirovska juž’na
Vsak kraj, vsak del Slovenije ima svojo značilno domačo jed. Tu med hmeljišči je najbolj znana juž’na, ki so jo nekoč pripravljali obiralkam in obiralcem hmelja. To je bila jed, pripravljena iz krompirja in kumar (tople murke) ter zabeljen stročji fižol. Močna in hranljiva jed se je imenovala obirovska juž’na.
Družno ali pa družinsko med hmeljišči. Potem pa obvezno na obirovsko juž’no.
Fontana piv in njena zgodba
Fontana piv Zeleno zlato je poklon hmeljarski dediščini Spodnje Savinjske doline in Žalca, ki je središče hmeljarstva v Sloveniji. Slovenija je tudi peta največja proizvajalke hmelja na svetu. Fontano so uradno odprli septembra pred dvema letoma in postala je prava atrakcija in magnet za skoraj vsakega obiskovalca. Nekako je fontana tako start kot cilj skoraj vsake dobre gorskokolesarske ture. Za poizkušnjo je vedno šest vrst hmeljevega “soka”.
Proizvajalci so vedno slovenski pivovarji, hmelj pa domač. V lično izdelan krigelj si lahko natočiš po deciliter vsakega piva, ki je trenutno na voljo. Zanimiva izkušnja, predvsem pa tisti kozarček ne more škoditi, pa še ob nakupu ga lahko obdržiš. Vrček je oblikoval industrijski oblikovalec Oskar Kogoj, ki je tudi častni občan Občine Žalec.
Za vsakega nekaj, saj poti skoraj ne zmanjka.
Si želiš vodenih tur?
Zate poskrbijo kolesarski vodniki Zavoda prek Alp. Tu te lahko doleti čast in bo tvoj vodnik aktualni amaterski svetovni prvak v kronometru Matej Lovše, ki ga zelo dobro pozna tudi slovenska gorskokolesarska druščina. Pa to ne pomeni, da bo letelo “do daske”. Daleč od tega. Hitrost ture se določa tako, da se prilagodi najšibkešemu členu.
Dvorec
Slab kilometer iz središča Žalca v Petrovčah je simpatičen B&B Dvorec, ki poleg sodobnih in zgledno opremljenih sob ponuja lokalno in doma pripravljeno hrano, tudi jedi na žlico. Hkrati pa predstavlja idealno izhodiščno točko za krajšo – 30-kilometrsko turo med hmeljišči.
Poskrbljeno je tudi za kamperje
Prijazno izhodišče za lastno raziskovanje tako hmeljišč kot drugih točk doline zelenega zlata je lahko posebej privlačno izhodišče tudi počivališče za avtodome ob ribniku Vrbje.
V vednost
Kolesarske poti so označene po sistemu označevanja markiraj.si in zajemajo markacije, usmerjevalne, informacijske ter opozorilne table. Trenutno sta v celoti v naravi označeni povezavi tržnica Žalec – Špajzer in Petrovče – kapela pod Šmohorjem. Ostale poti so v fazi označevanja. Uporaba kolesarskih poti je na lastno odgovornost.
Markiraj.si
Poznaš enotno gorskokolesarsko markacijo? Tisto modro in belo? Tisto, ki jo je začela uporabljati tudi Planinska zveza Slovenije in z njo že označuje SKTP. No, tudi markacija prihaja iz Spodnje Savinjske doline. Avtor je Matej Kainz. Mnogi ga poznate kot odličnega gorskega kolesarja, “transalpovca” in občasnega kroskaantrijaša.
Za nastanek modro-bele markacije so krive tri stvari, ki jih je avtor izbral za izhodišče:
– Knafelčeva markacija
– oznaka PZS za dvonamensko pot
– gonilka gorskega kolesa
Cilj razvoja gorskokolesarske markacije je predvsem poenotenje označevanja turnih in gorskokolesarskih poti.
Za vse dodatne informacije o nastanku in predvsem ideji ter končnem cilju si preberi na spletni strani markiraj.si.
Fotografije Tit Košir
