18. aprila 2018

Ogled srednje, 50 km dolge trase maratona Slavnik, ki bo 6. maja dočakal svojo drugo izvedbo. Iz Hrpelj pri Kozini po ovinkih in izbranih poteh na Slavnik in nazaj.

Denis Paliska si je ogledal srednjo, 50 km dolgo traso maratona Slavnik, ki bo 6. maja dočakal svojo drugo izvedbo. Srednji se reče tudi “Trasa Hotel Admiral”. Iz Hrpelj pri Kozini po ovinkih in izbranih poteh vodi na Slavnik in nazaj. Takole jo je videl Denis:

 

Po dolgi zimi in obilici snega tudi v hribih bliže morju smo se na lepo aprilsko nedeljo odpravili preizkusit petdesetkilometrsko traso gorskokolesarskega maratona MTB Slavnik. Veliko kolesarjev pozna Slavnik, vendar le redki zavijejo na stranske poti, kjer se hitro izgubiš in nehote podaljšaš turo za kakšno uro ali dve.

Petdesetka je srednja izmed treh tras, ki jih ponuja organizator gorsko kolesarske preizkušnje MTB Slavnik. Poleg srednje sta še krajša, 29-kilometrska s 400 višinskimi metri, ki se letos imenuje Dacia Duster, in dolga, kraljeva trasa Torpado z 80 km in približno 1800 višinci, ki je v bistvu petdesetka, podaljšana za “čički krog”.

Srednja trasa je bila lani najbolj priljubljena med udeleženci maratona in je pravšnja za celodnevni uživaški “cross country” izlet.

Gre za lepo, slikovito in razgibano traso, ki vodi po različnih podlagah in je praktično brez asfalta (vse skupaj ga je za nekaj 100 m), vendar jo je potrebno jemati s spoštovanjem, saj se nabere več kot 1000 višincev z nekaj daljšimi in kratkimi, a zahtevnimi vzponi.

Kolesariti smo začeli pri vaškem domu v Hrpeljah pri Kozini, kjer bo 6. maja start in cilj maratona. Peljali smo se mimo novega naselja in pri industrijski coni zavili na široko makadamsko cesto proti Slavniku. Prvi vzpon je hiter, podlaga je lepa in tudi vzpon ni pretiran. Po nekaj manj kot štirih kilometrih pri lovski koči zavijemo desno z glavne ceste na prvi kratek spust proti vasi Prešnica.

Temu sledi prvi zahtevnejši vzpon in tudi prvi lepi pogledi proti dolini Glinščice in tržaškemu zalivu. Vzpon velja vzeti z rezervo, saj gre za zahteven teren in nam bo prihranjena energija prišla še kako prav v nadaljevanju.

Po vzponu se za kratek čas vrnemo na glavno cesto proti Slavniku in zavijemo levo, kjer zaokrožimo okrog Velike Gobovice in se po glavni slavniški cesti spuščamo nekaj kilometrov. Pri tem spustu velja opozoriti na previdnost, saj je, za razliko od prireditvenega dne, cesta odprta za promet. 

Ko po spustu zavijemo na desno pridemo na hitri, položen del trase, s kratkimi vzpončki in spusti, po nekaj kilometrih v gozdu pa se nam odpre čudovit pogled na vrh Slavnika. Čista uživancija.

Ko z makadamske poti zavijemo na kratek “trail” in nato spet na makadam, je čas za nov vzpon proti vrhu hriba. Gre za kratek, a zelo strm vzpon, ki nas ponovno pripelje na glavno slavniško cesto, po kateri se končno odpeljemo na vrh Slavnika in s tem na najvišjo točko celotne ture. Na tej poti se nam odpirajo čudoviti razgledi na koprski zaliv, Istro, Čičarijo in širše.

Po tem, ko smo osvojili vrh in se v Tumovi koči okrepčali, smo pot nadaljevali po makadamski poti proti Skadanščini. Ponovno gre za lepo, široko gozdno pot, vse do desnega odcepa, kjer pridemo na strmejši in daljši spust proti vasi Skadanščina.

Ko enkrat prispemo v vas, bi z večjimi vzponi lahko tudi zaključili in se po materijskem podolju preko Markovščine odpravili nazaj proti Hrpeljam, vendar če želimo prevoziti celotno traso maratona, nas čakata še dva vzpona.

V Markovščini pridemo vse do glavne ceste Kozina-Podgrad, kjer se lahko ponovno ustavimo in okrepčamo. Slavnik je tokrat na naši levi strani in nas spremlja pri vožnji med polji in travniki. Ko se vrnemo v gozd, je to znak za nov vzpon.

Po več kot 30 kilometrih vožnje gre za enega tistih “kaj je meni tega treba” vzponov. Ampak, vsak zahteven vzpon se enkrat konča in sledi mu dolg spust po lepi makadamski poti in nato še lepši ravninski del proti končnemu cilju – Hrpeljam.

Na tem koščku trase najdemo vse vrste terena, poljske poti, travnike, stezice, gozdiček … Pravi “cross country” raj. In ko pritisnemo do konca ter v mislih že pijemo pivo, pride na pot še zadnji vzpon. Kratek, a zahteven, predvsem psihološko. Če gre za izlet, velja ta vzpon spustiti in se odpeljati cilju naproti. Tam je zaradi dirke in dejstva da mu sledi lep zaključni “trail”, ki pa je na običajen dan zaprt za kolesarje.

Za zaključek lahko rečem, da gre za lepo a zahtevno turo, ki jo je potrebno predvsem na začetku vzeti z veliko rezerve. V sicer umirjenem tempu in s postanki smo za celotno traso potrebovali skupno več kot pet ur, kolesarjenja pa je bilo za dobre 4 ure.

Na tekmi gre seveda drugače in najboljši jo prevozijo v nekaj več kot dveh urah, večina jih bo potrebovala več kot tri, ampak to je že druga zgodba, ki bo vključevala tudi obilico dogajanja na prizorišču in ob progi. To zgodbo pa lahko pomagate spisati 6. maja 2018 tudi vi s prijavo na MTB Slavnik.

Tomaž Čefuta, lanskoletni zmagovalec srednje trase, je svoje vtise povzel z ​naslednjimi besedami: “Maraton, ki nima česa zavidati slavnejšim dirkam po Dolomitih. Vse to par korakov od Trsta in Kopra. Lansko leto sem se udeležil tekme na srednji trasi. Proga je zahtevna tudi za pripravljene kolesarje, če iščete rezultat. Je pa primerna skupaj s krajšo traso tudi za tiste, ki želite enostavno kolesariti v miru med slikovitimi razgledi.”

Vse o dogodku najdete na www.mtbslavnik.si. Ugodnejše spletne prijave so možne do 25. aprila, število mest pa je omejeno na 518!

Fotografije prireditelj

Sledite nam