Ne nagajaj srnici, da ne bo medo ponagajal tebi. Raziskave sicer pravijo, da živalim ni dosti mar ali da jih celo bolj motilo pohodniki. A so raziskave gotovo opravili s kulturnimi kolesarji.
Lepo, da se vračate v učilnico MT’Bontona. Tako tisti odličnjaki, ki menite, da vam je to vse jasno, da pa branje ne bo odveč, kot (še bolj) vsi drugi.
Na vrsti je tretja točka Priporočil turnim kolesarjem Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije, ki veljajo za vse kolesarje, ki se gibljejo v naravi.
Nikoli ne plaši živali.
Nenadna pojava, hiter gib, hrup, plašijo živali. To lahko postane nevarno zate, za druge in živali. Živalim pusti dovolj prostora, da se lahko umaknejo. Bodi pozoren, ko pelješ mimo konja, in upoštevaj navodila jezdeca. Lese pusti take, kot si jih našel.
IMBA: Never Scare Animals.
All animals are startled by an unannounced approach, a sudden movement, or a loud noise. This can be dangerous for you, others, and the animals. Give animals extra room and time to adjust to you. When passing horses use special care and follow directions from the horseback riders – ask if uncertain. Running cattle and disturbing wildlife is a serious offense. Leave gates as you found them, or as marked.
Nikoli ne plaši živali.
Če kdo lahko pojasni, kakšno korist bi lahko imel človek od namenskega plašenja živali, naj kar napiše spodaj v komentar. Velja tako za prostoživeče kot za domače živali. Še bolje je, če jih ne plašimo niti nenamerno, torej ko nas prinese okrog ovinka, pa tam nekdo na štirih kopitih mirno prežvekuje. Žvek, žvek … Aaaaaaa! Zvizzzz! Kar nas prinese k naslednjemu stavku …
Nenadna pojava, hiter gib, hrup, plašijo živali. To lahko postane nevarno zate, za druge in živali.
Kolesarji se v gozdu in drugod v naravnem okolju gibljemo hitreje kot pešci. Razen kakšnega udarca verige v okvir, škripanja zavor ali lomljenja suhljadi pod kolesi pa praviloma podobno tiho. Tako živali vsaj teoretično bolj presenetimo kot pešci. Naprimer nerodna krava si na gorskem pašniku hitro zlomi nogo, kar jo mimogrede stane prezgodnjega obiska pri mesarju. Preplašena divja žival pa beži in to marsikdaj ne le sto metrov temveč dolgo časa in daleč. Pri tem porabi veliko več energije, kot je sicer ob mirni paši in ob pomanjkanju hrane lahko to zanjo pomeni veliko nevarnost. To pesem nam v nedogled vrtijo lovci in naravovarstveniki. Čeprav marsikaj od tega gotovo ni iz trte zvito, pa nekaj raziskav o razliki med odzivi živali na pešce, tekače in kolesarje, trdi prav narobe. Alpskemu gamsu je tako čisto vseeno, če se v njegovi bližini giba pešec ali kolesar, v ZDA pohodniki bolj vplivajo na muflone in orle kot kolesarji (saj se gibajo manj predvidljivo), povsod pa je bolj verjetno, da boš medveda srečal na kolesu kot peš, saj ga boš presenetil.
Vsaj nekaj malega ropota je tako morda celo koristneje od kolesarjenja v grobni tišini, saj živali že prej opozirimo na svoj prihod. Možnost srečanje z medvedom se z zvončkom dokazano zmanjša. Da bi v Sloveniji prav veliko kolesarjev nosilo zvončke, je vendarle malo verjetno.
Živalim pusti dovolj prostora, da se lahko umaknejo.
Tu je bolj razumljiv angleški izvirnik, saj nedvomno govori prav o tem, da se moramo izogibati temu, da bi živali presenetili. Nadzorovana hitrost, ne povsem neslišna vožnja, morda ne ravno kamuflažna oblačila … kaj pa se še drugega da storiti? Morda tudi zavedanje o tem, katera žival je kje doma, kje so srečanja pogosta in kdaj je za kakšno žival občutljivo obdobje, ni odveč.
Bodi pozoren, ko pelješ mimo konja, in upoštevaj navodila jezdeca.
Konj ni kolo, je živo bitje, marikateri je tudi veliko bolj plašen, kot bi si mestna srajca utegnila predstavljati za žival takšne velikosti. Če ji kaj ni všeč, hitro strese jezdeca na tla ali ga obesi na vejo. Pozornost ob srečanju s konjenikom zato ni odveč. Ustavi se in kar povprašaj jezdeca, če je njegov konj plašen. Čisto simpatičen klepet se lahko razvije iz tega, meni je par jezdecev, ki sem ju srečal lani, naprimer pojasnil, da konj, ki gre po teh ozkih in strmih poteh, se pa gotovo tudi kolesarja ne boji. Sem vzel z rezervo in bom tudi še naslednjega ljubitelja singletrack ježe vprašal enako.
Lese pusti take, kot si jih našel.
Če je bila lesa (preprosta vrata za živali na paši) zaprta, jo po prehodu zapri. Če je bila odprta, je bilo tako najverjetneje z razlogom. Pri nas ne označujemo, naj bo lesa odprta ali zaprta, zato moramo pač sklepati, da je prav tako, kot je bilo pred našim prihodom.
Na uvodni fotografiji: Bambi z mamico, kdo bi plašil takšnole pravljično idilo!? Foto AD.
Naslednjič v MT’Bontonu: Obvladuj kolo.
Priporočila turnim kolesarjem KTK PZS
IMBA Rules of the Trail
