Prestavljanje brez pletenic, a še vedno po žicah. Tudi s “polavtomatsko” funkcijo oziroma pametnim izbiranjem razmerij ter z nastavljanjem preko računalnika in aplikacije – ko se enkrat dejansko povežeš.
Tokrat ne gre za kolo, je bil pa vendarle “džojrajd” na kolesu, opremljenem s prestavnim sistemom, ki ne uporablja pletenic temveč stikala in motorčka, po enega v vsakem od menjalnikov. Torej: Shimano Deore XT Di2 (serija XT M8050)
Značilnosti
Po skoraj desetletju na cestnih kolesih in po premieri za gorska kolesa v dražji skupini XTR pred skoraj tremi leti je od konca lanskega leta prestavljanje s pomočjo elektrike na voljo tudi za navadne smrtnike – v grupi XT. Družinica obsega prednji (dvoredni) in zadnji (enajstredni) menjalnik, prestavni ročici, prikazovalnik, baterijo, nekaj žičk za povezavo vsega skupaj ter opremo za klepet z računalnikom.
Romantično razmerje
Pri profesionalcih v krosu se je prestavljanje brez pletenic kar prijelo (v inačici XTR), zato me je zanimalo, kaj je na tem. Po drugi strani, aaahh, spet nekaj z baterijo in aplikacijo …
Priložnost za furanje
Na nekaj domačih (golovških) furah in še kje v gosteh. Na polnovzmetenem “demo” kolesu turnega namena, obutem v neuporabno lahke in gladke plašče. Vse v blatu, saj je vendarle poletje 2018.
Vtisi
– Oh te žičke. Na “demo” kolesu sem drobno krmilo nadomestil s širšim – prav tako hišne znamke Pro, a ne namenskim za Di2, torej brez lukenj za napeljavo od ročic do prikazovalnika, ki je hkrati “vozlišče”. Izbira krmil in opor z luknjicami za žice res ni velika. Kdo bo vrtal krmilo, po možnosti karbonsko? Tako preostane napeljava zunaj krmila, z izolirnim trakom (hvala Jerry), ali pa morda s toplotno skrčljivimi cevkami ob drugi napeljavi.
– Baterija je bila v tem primeru v krmilni cevi, lahko bi bila tudi kje drugje v okvirju ali zunaj njega.
– Preko računalnika se da v Di2 nastaviti celega hudiča stvari. Baje. A programje žal ni združljivo z Macovim OS X, Windowsov nimam (jih nisem nikdar imel …), tako da je to povezovanje zame odpadlo.
– Z aplikacijo E-Tube za mobilne naprave se nisem uspel povezati s pametjo na kolesu (mislim, da zaradi lastne površnosti) … Tako da mi je ostalo igranje z gumbom na prikazovalniku, ki pa ne opravi dosti drugega kot izbiro med “ročnim” in “sinhroniziranim” prestavljanjem.
– Sinhronizirano prestavljanje pomeni prestavljanje le z ročico zadnjega menjalnika, medtem ko računalniček sam izbira najugodnejše kombinacije vključno s prestavljanjem na prednjem verižniku. V praksi to pomeni, da kdaj spredaj prestaviš pod dosti večjo obremenitvijo, kot bi želel, kar pomeni malo večji trušč. Ob tem izbira tudi čudne kombinacije, kot je naprimer največji verižnik spredaj in največji zadaj. Na srečo je bila veriga dovolj dolga za takšne akrobacije.
– V sinhroniziranem načinu prestavljanja je edina naloga leve prestavne ročice to, da visi tam in ne počne nič drugega kot da je napoti ročici potopne sedežne opore. Oziroma zato mora biti slednja zastarele in nerodne oblike.
– Tu bi lahko nadaljeval o tem, koliko je sprednji menjalnik še smiseln na gorskem kolesu in koliko Shimano z razvojem brca mrtvega konja. Na voljo je tudi 1×11.
– Občutek prestavljanja (zadnjega menjalnika) bi sicer opisal kot lahkoten oziroma takšen, kot bi ti v obe smeri, na večje in manjše verižnike, pomagala vzmet. Kot bi združil “normalni” in izumrli “nasprotni” menjalnik, pri katerem je vzmet vlekla navzgor, navznoter.
– Prestavne ročice so v resnici le električne tipke. A zaradi zahtev Absalona in drugih XC profijev, ki so dobili pod prste prve prototipe in so se bali, da bi na prenežnih tipkah in ob tresljajih prestavljali tudi nehote, ročice oponašajo občutek mehanskih ročic, ki morajo potegniti pletenico in sprožiti vzmet. S cestnimi ročicami Di2 nimam izkušenj, baje delujejo podobno, obstajajo pa tudi prave tipke (kot na avtoradiu naprimer) za namestitev na vrh krmila za triatlon ali vožnjo na čas. Tisto bi bilo hecno dati na MTB krmilo … No, saj so poskušali v čakanju na shimanov MTB Di2.
– Ročica lepo deluje tudi za prestavljanje po več prestav skupaj. To je ena od reči, ki se jo da sprogramirati preko računalnika.
– In še zanimiv bonus, ki si zasluži aplavz, zlasti od vseh lenuhov – samodejno nastavljanje menjalnika! Bolj očitno je seveda pri zadnjem menjalniku.
– Igrače nisem imel dovolj dolgo, da bi preveril trajanje baterije, ampak vsi pravijo, da tu res ni strahu, da bi se ti kar tako izpraznila na furi. Zdrži mesece. Če vse deluje, kot mora, seveda … Sicer je na spletu kar nekaj objav o “dying” in “draining”, ampak je za vsak primer svoj zato.
– Tudi vremenskih vplivov na komponente se ni bati, razen morda pregrevanja baterije, če jo vtakneš na nerodno mesto. Prej se boj kakšne strgane žičke, zlasti ob zunanjem napeljevanju, kot je bilo moje. Žičke so tanke in ranljive, bi bilo pametno imeti rezervne v potovalni škatli z orodjem ob zavornih ploščicah, nosilcu menjalnika in teh potrošnih rečeh.
– Med mojim preizkušanjem je Shimano predstavil novi XTR in upam sem, da si niso izmislili brezžičnega Di2, saj tale članek naenkrat ne bi bil več aktualen. A to bo gotovo naslednji korak za Di2. SRAM ga ima na cesti in ga je že preizkušal na MTB.
{loadposition inside}
Na jetra
Če bi se lahko brez stresa povezal z Macom in preprosto nastavil vse, kar je potrebno, verjetno nič. Ja, žičke.
Za koga
Za gadget frike. Sicer težko upravičiš višjo ceno in cirkus z žičkami in povezljivostjo. Na koncu je edini plus tako ali tako ta, da ti “vzmet” (motorček) pomaga tudi v drugo stran in da se menjalnik nastavi samodejno.
Cena
Cena za “upgrade kit” (menjalnika, ročici, baterija, napeljava) okoli 800 €. Za kompleten pogon z gonilko, verižniki in kaseto okoli 1.100 €.
Na voljo tudi 1×11 za približno 200 € manj.
Oprema PRO
Na kolesu sem spoznaval tudi komponente PRO. To je Shimanova hišna znamka za druge komponente – kokpite, sedeže z oporami ter vse vrste dodatkov z orodjem vred. Tu je bila potopna sedežna opora Koryak, sedež Vulture ter (aluminijasto) krmilo in opora FRS.
{gallery}2018/180725_pro{/gallery}Komponente PRO po krivici niso na radarju, ko nadgrajujemo svoje kokpite in tisto, na čemer sedimo. Saj to so v resnici poleg gum in pedal najpogostejše nadgradnje na kolesu. Kar pride iz glav razvojnikov pri Shimanu, pa naj bo pod eno ali drugo znamko, ni nikdar “kar nekaj”. Če sem iskren, je prej “kar nekaj” Di2 kot komponente Pro.
Zakaj jih spregledamo? Ker ne vidimo oglasov za PRO, ker jih ne vidimo v trgovinah, ker jih ne vozijo profiji (do nedavnega so jih uporabljali Athertoni), ker nimajo super ponudb na straneh s poceni robo … ? Ker nimajo pisanih, anodiziranih izdelkov? Verjetno zaradi vsega po malem.
Če te zagrabi klikanje z Di2, potem so njihovi kokpiti tako ali tako ena redkih izbir za notranje napeljevanje žic. Pri malo širših in dvignjenih krmilih morda edina.
Več na www.pro-bikegear.com
In nenazadnje obročniki Shimano Deore XT, 27,5-palčni. Še en prezrt kakovosten kos, čisto nekaj drugega kot mehki 26-palčni z istim napisom, ki sem jih imel v lasti pred leti.
Džojrajd omogočil CS Eurotrade.
Več o komponentah Shimano Deore XT Di2 na deorextdi2.shimano-eu.com in na bike.shimano.com
