Pretres: Pozimi je lahko ravnina čisto super - mtb.si

Kolesariš tudi pozimi? Po hribih, v toplih krajih ali morda lepo doma, po ravninskih stezicah? Morda dobiš kakšno zamisel po zgledu Savskih 50.

Izvirna zamisel je, da kolumno pod značko Pretres napišem vsakič, ko mi kdo “potegne živec”. “Rant” po angleško, torej. Ampak iztočnica je lahko tudi bolj pozitivna in če mi že očitno nihče ne potegne dovolj živca oziroma na to ne reagiram s pisanjem, pa tokrat eno malce drugačno razmišljanje.

VTT je več kot MTB

Naše kolesarstvo je po prevodu iz “mountain” jasno postalo “gorsko”. Ker se nekaterim izraz ni zdel posrečen (in so se verjetno tudi drugače želeli razlikovati od adrenalinskih divjakov), so so izmisli svojo “turno” podzvrst. Francozi celemu MTBju rečejo VTT (Velo Tout Terrain – kolo za po vseh terenih).

Kar sem hotel povedati, je to, da gore niso nujne. Vozimo kolesa za uporabo izven površin, namenjenim motornim vozilom. Gorskih koles je v ravninskih delih sveta verjetno manj, a so prav tako uporabna. In off-road kolesarjenje po ravnini je lahko super, zlasti pozimi.

Še sam sebi se čudim, da sem pred nekaj leti začel pozimi strastno navijati pedale po ravninskih stezicah. Pravi singli, odlični, le pač težnost ti nič ne pomaga, hitrost skozi zavoje ter čez ravnine in neravnine moraš razviti s pomočjo nog. Ponekod pomaga tudi pumpanje.

Obrečni raj

Daleč največ takšnega terena sem našel ob reki. Najprej po makadamih, kolovozih, vlakah, nato se je našlo vse več stezic. Iz kroga za makadamkarje je nastal MTB krog. In ko rečem MTB, mislim na najpreprostejša kolesa, z minimalnim vzmetenjem ali brez njega. Tako gre še vedno povsod z gravel kolesom, spopad z mivko na 42 mm plaščih je celo dober izziv.

Krog ob reki je zdaj dolg že skoraj 45 km, zaradi lepšega pa druženju na njem, ki bo četrtič potekalo v soboto 18. decembra (celo lani med katerim že valom smo ga izvedli, breztično), rečemo Savskih 50. Sicer ni nikdar nujno, da odbrcaš cel krog, vmes je dovolj mostov in priložnosti, da ga skrajšaš.

Družba uporabnikov se vsako zimo poveča in silno pisana je tako po starosti kot po kolesih, tudi ženske kvote so lepo izpolnjene.

Bom kar naštel prednosti zimskega ravninskega MTB furanja:

Furaš lahko katera koli jajca od kolesa
Zaradi podlage (peska, blata) moraš ves čas pridno vrteti, a nikdar ne greš nikdar prav hitro, zato ti je lepo toplo
Tudi preznojiš se ne tako, kot bi se navkreber, in spustov ni, zato ti je spet lepo toplo
Potrebuješ le dobro oblečene slabše prekrvavljene okončnine, torej dobre rokavice in čevlje
Nič zakompliciranega pri oblačenju, le rit si zaščitiš z blatnikom ali vodotesnimi hlačami, če je mokro
Zabavno je približno 50x bolj kot vrtenje doma na trenažerju
Kolesariš lahko tudi s tistimi slabše pripravljenimi in manj veščimi, ki jih sicer (zlasti pozimi) ne bi vlekel na štirimestne višince in zahtevne spuste
Če je dovolj hladno, prideš domov povsem čist
Hm, še kaj bi se našlo … Ja, topli napitki res pašejo!

Hribi so še vedno zakon

Vsekakor si med zimo privošči tudi kakšno bolj gorsko turo, skoči v toplejše in bolj suhe slovenske kraje, ampak tole je super osnova ali dodatek.

M v MTB, hribe in hribčke, imamo sicer še vedno najraje, zato gremo recimo ta konec tedna v Polhograjsko hribovje na Martinovo furo (skladno z ukrepi). Za novo šolo dogodek na facebooku, za staro pa kar tema na dobri stari Tabli, saj smo daljšo turo poimenovali “Gorazd bi šel”.

Lokalno

Najdi stezice ob Savi ali pa odkrij svoje ob svoji najbližji reki. Skoraj povsod so, saj so ljudje ob vodi od nekdaj kaj počeli. Morda je kakšna zaraščena. Le kjer ni prostora, zaradi terena ali pozidave, stezic ne najdeš.