Na festivalu v Bovcu po sobotni okrogli mizi o legalnosti gorskega kolesarstva morda s še več vprašanji kot prej. Bomo razmišljajoči in dejavni, bomo divjaki ali se bomo preprosto le vozili kot doslej?
Sobota je bila gorskokolesarski dan bovškega festivala filmov o športih na prostem in o naravi BOFF (Bovec Outdoor Film Festival). Na sporedu sta bila slovenski film Switch in kanadski Skupaj smo močnejši (Strength in Numbers), dan pa je začela okrogla miza o gorskem kolesarstvu in njegovi legalni ureditvi v Sloveniji.
Udeležba sogovornikov je bila dobra, vsekakor pa bi težo dodala prav tako vabljena predstavnika pripravljalca zakona ter Zveze lastnikov gozdov, ki pa se nista odločila za sodelovanje. Tomaž Kovšca je vodil pogovor, ki so se ga udeležili predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, načelnik Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze in član Slovenske kolesarske pobude Jože Rovan, direktor Triglavskega narodnega parka Martin Šolar, član Odbora za gorsko kolesarstvo Kolesarske zveze Slovenije Gorazd Stražišar, Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije za Koroško ter Iztok Mlekuž iz bovške krajevne enote Zavoda za gozdove.
Lahko bi sedeli do jutra ali v novo leto, pa verjetno ne bi mogli seči v vse prezrte, a pomembne kotičke te široke teme. Po skoraj dveh urah debate, v kateri so aktivno sodelovali tudi poslušalci, je bilo treba narazen. Skoraj nemogoče je izvleči zaključke, ki ne bi bili iztrgani iz konteksta in najbolj radovedni boste večino lahko slišali v videu. Poskusimo pa lahko.
Ozaveščanje vredno več kot zakon, največ pa organizacija
Udeleženci so se strinjali, da kolesa morda niti ne sodijo v zakon o prepovedi vožnje vozil, kjer se bodo po zgledu Uredbe očitno znašla. Da bi moralo biti kolesarjenje v naravnem okolju celostno urejeno ločeno. To pa ne bi smelo pomeniti preveč podrobnega urejanja in tisočih novih tabel po gozdovih. Rešitve morajo biti racionalne, veliko se naredi tudi z ozaveščanjem in dobrimi zgledi iz tujine, kar lahko prinese čas. Le pravni akti ne bodo dali rezultatov.
Pomembna je tudi vzgoja v kolesarskih vrstah, saj trenutno majhen odstotek ne najbolj obzirnih “mulcev z integralnimi čeladami” kroji podobo gorskega kolesarstva med planinci in drugimi souporabniki. Zmanjšanje števila neodgovornih kolesarjev bi kolesarjem izboljšalo pogajalski položaj.
Jasno izdelana stališča je imel presednik PZS, ki kolesarjem po ovinkih ponuja prostor na delcu planinskih poti: “Kolesarji se včasih zdijo kot slon v trgovini s porcelanom. Druge krivijo za položaj. A morajo se organizirati in korak za korakom izbojevati bitko. Potencial je, a sprejetje zakona bo šele začetek. Pri PZS so vrata odprta, ne bomo pa sami reševali kolesarskih problemov.”
Gorski kolesarji kot učinkovita organizacija pritiska civilne družbe? Kdo? Kdaj?
Vse foto Anže Furlan
