Dež, blato, oblaki in sonce. To je Loudenvielle, peta dirka svetovnega pokala v spustu letos.
Blatna in spolzka podlaga na novem prizorišču dirk spusta v svetovnem pokalu s kar nekaj presenečenji že v današnjih polfinalnih preizkušnjah. Kaotičen moški finale s kar nekaj akrobatskimi vložki in pa zaradi slabega vremena na žalost odpovedani včerajšnji mladinski preizkušnji.
Loudenvielle, polfinale ženske: Vali je z drugega planeta
Med nezaščitenimi tekmovalkami je najhitrejši čas postavila Britanka Tahnee Seagrave (Canyon CLLCTV FMD), ki se uspešno vrača po poškodbi. Progo je prevozila s časom 4:14,273.
V zgornjem delu je Monika Hrastnik (Dorval AM Commencal) trenutno vodilni Seagrave odščipnila sekundo, do tretjega merjenja pa je izgubila sekundo in pol. V cilju pa je bila 2 sekundi za Tahnee. V spodnjem delu se je Monika zelo dobro borila z blatom, če ne bi “zabila” zadnjega “doubla”, bi bil zaostanek še manjši.
Blato in ponekod spolzka podlaga so tekmovalkam povzročali kar nekaj težav, sploh v drugi polovici, kjer se teren prevesi v večjo strmino. Tam je Monika zelo dobro zbalansirala preko zavojev. Tudi tretja s kvalifikacij, Francozinja Marine Cabirou (Scott Factory Racing), ni mogla poseči tako visoko kot Monika in Tahnee, saj je zaostala skoraj 9 sekund. Najhitrejši dve iz petkovih kvalifikacij, Nemka Nina Hoffmann (Santa Cruz Syndicate) in Avstrijka Valentina Höll (RockShox Trek Race Team), sta bili razred zase. Najprej Nina, ki je bila še 5,7 sekinde hitrejša od Tahnee, nato še Valentina, ki je s časom 4:02,226 za kar 6,3 sekunde prehitela Nino. Tako je Monika Hrastnik polfinale končala na odličnem četrtem mestu.
Finale: Avstrijka, Nemka ali morda Francozinja?
Najhitrejših 10 deklet iz polfinala se je spustilo po resnično dobri progi. Nekaj manj blata na progi in prijetnih 20 stopinj v oblačnem Loundenviellu. Švicarka Lisa Baumann (Commencal Les Orres) je bila tista, ki je svoj finalni čas približala času Nine Hoffmann v polfinalu. Tako so imela dekleta, ki so startala za njo, kar trdo delo. Britanka Phoebe Gale (Canyon CLLCTV FMD) je bila le 0,7 sekunde hitrejša in zadnjih pet na startu se je moralo pomeriti z novim časom. Marine Cabirou je uspelo čas izboljšati za 3,1 sekundo. Nato je bila na vrsti Monika Hrastnik, ki je v zgornjem delu zaostajala za 0,6 sekunde. V drugem delu se je še bolj približala Cabirou in zaostajala le 0,095 sekunde, a nato zaostanek povečala na 2 sekundi, v cilju pa je zaostanek znašal 4,1 sekundo, kar je bilo dovolj za trenutno četrto mesto.
Na vrhu le še najhitrejše tri
Tahne Seagrave. Po odličnem zgornjem delu, ko je imela skoraj dve sekundi prednosti pred moštveno kolegico Phoebe Gale, je storila napako in zdrsnila ter izgubila ogromno dragocenega časa. Čeprav je do cilja potiskala na vso moč, je na koncu zaostanek znašal skoraj 12 sekund. Zmagovalka iz Pal Arinsala Nina Hoffman je vozila svojo dirko. Agresivno, tako kot ji celotno sezono razlaga Steve Peat (če želiš voziti hitro, pusti zavore pri miru). Agresivno in 3,6 sekunde prednosti pri drugem merjenju vmesnih časov. Do cilja je Hoffmann vozila agresivno in tudi napaka v zadnjem delu je ni spravila s tira. Tako je v cilj prišla s časom 4:03,433. Valentina Höll je poskrbela za nekaj drame, ko je v zgornjem delu nekoliko zaostajala za Nino. A v spodnjem delu je vse postavila na svoje mesto in slavila s časom 4:00,593.
Prvo mesto Valentina Höll, drugo mesto Nina Hoffmann, tretje mesto Marine Cabirou, Monika Hrastnik je osvojila 6. mesto.
Monika po dirki:
“Morda bi bilo bolje, da bi bilo v finalu tako mokro kot zjutraj. Dala sem vse od sebe, finale je bil kar ok. Sem zadovoljna. Edina stvar, ki je nisem pričakovala, je bila, da bo v finalu tako suho, in to na delih, ki so v polfinalu zelo drseli. In te dele sem odpeljala z nekaj rezerve. Je, kar je. Spet šesto mesto. Drugače je bila proga dobra. Zdaj pa gas v Les Getsu.”
Peta postaja Loudenvielle in trenutni seštevek točk
Vodi Höll s kar 1642 točkami. Na drugem mestu je Hoffmann, ki ima 1198 točk. Tretja je Camille Balanche (Dorval AM Commencal), ki še okreva po poškodbi. Ima 1020 točk. Monika je napredovala na 5. mesto (711 točk).
Loudenvielle, polfinale moški: Prvi v kvalifikacijah, prvi v polfinalu
63 tekmovalcev v polfinalu, najhitrejši pa moštveni kolega Monike Hrastnik, Francoz Benoit Coulanges, ki je pravo hitrost pokazal že v kvalifikacijah. Njegov polfinalni čas je znašal 3:35,577. Francosko prevlado na prvih mestih je preprečil Britanec Laurie Greenland (Santa Cruz Syndicate), ki je za Coulangesom zaostal le 0,060 sekunde. Na tretje in četrto mesto sta se uvrstila Francoza – zmagovalec Andore Thibaut Daprela (Commencal Muc-Off by Riding Addiction) in osmoljenec Andore Loic Bruni (Specialized Gravity). Prvi je zaostal 1,4, drugi pa 1,6 sekunde. Peto mesto v polfinalu je pripadlo Kanadčanu Jacksonu Goldstonu (Santa Cruz Syndicate), katerega zaostanek je znašal že 2,5 sekundi.
Kade Edwards je bil do padca zelo hiter. Nato je do cilja raje zabaval navijače ob progi.
Finale: Francoz, Kanadčan ali Britanec?
Antoine Pierron (Union Forged by Steel City Media) je bil v finalu prvi, ki se je popolnoma približal času zmagovalca polfinala. Pierronov čas je znašal 3:35,566. Tudi zmagovalec 22 dirk svetovnega pokala Južnofričan Greg Minnaar (Santa Cruz Syndicate) ga ni mogel preseči. Na startu pa še 26 tekmovalcev. Prvo presenečenje finala je bil Britanec Ethan Craik (GT – Continental Factory Racing), ki je postavil nov najhitrejši čas – 3:34,984. Sledilo je še eno presenečenje. Povratnik po hudi poškodbi, Francoz Remi Thirion (Giant Factory Off-Road Team DH), je bil še 6 desetink hitrejši.
Američan Dakotah Norton (Intense Factory Racing) je imel skozi celotno progo pravi rodeo. Vsaj desetkrat je odpel nogo s pedala, lovil ravnotežje in iskal čim hitrejše linije. Rodeo se mu je obrestoval, saj je Thiriona uspel prehiteti za skoraj dve sekundi.
Na startu še 15 finalistov
Najprej zdrs in padec aktualnega svetovnega prvaka, Britanca Charlieja Hattona (Continental Atherton). Niti mojstru blatnih razmer, nekdanjemu evropskemu prvaku Avstrijcu Andreasu Kolbu (Continental Atherton), ni uspelo izboljšati časa nekdanjega tekmovalca ekipe Unior Factory Racing Nortona. Ameriški prvak Luca Shaw (Canyon CLLCTV Factory Team) je bil odlično na progi, a je v spodnjem delu zgrešil linijo, šel izven proge, se vrnil nazaj, kjer je naredil napako, in tako izgubil kar 20 sekund časa. Tudi nosilec majice vodilnega, Kanadčan Finn Iles (Specialized Gravity), je prav tako zapeljal izven proge, a vseeno nadaljeval in bil na koncu diskvalificiran.
Nad Loudenvielle je posijalo sonce
Razmere na progi so postajale skoraj idealne, razen nekaj senčnih delov, kjer je bila podlaga še spolzka. A zaenkrat se je taktika Daka Nortona izplačala. Za finale je namreč namestil pnevmatike za suhe razmere. Tudi drugouvrščenemu v skupnem seštevku Jacksonu Goldstonu ni uspelo izboljšati časa 3:32,562.
Loic Bruni, četrti s polfinala, je vozil svojo dirko, od starta do cilja v zelenem, in bil prvi, ki je prehitel Nortona, in to za 0,777 sekunde. Na startu še najhitrejši trije. Thibaut Daprela je vozil na meji, ampak vmesni časi se niso in niso obarvali v zeleno. Nato je sledil še grd padec in kolo je poletelo prek zaščitne ograje. Daprela je potreboval kar nekaj časa, da ga je našel. V cilj je prišel z zaostankom več kot dveh minut. Laurie Greenland je bil dobro na poti, a skozi vse vmesne čase je zaostajal za Brunijem, v cilju pa zaostal še desetinko za Nortonom! Na startu je bil le še najhitrejši polfinalist Benoit Coulange. Čeprav je v zgornjem delu zaostajal sekundo za Brunijem, je v srednjem delu zaostanek izničil, nato pa v spodnjem delu zdrsnil, izgubil dragocene sekunde in vrhunska uvrstitev je splavala po vodi.
Tako je Loic Bruni slavil prvo letošnjo zmago v svetovnem pokalu. Daokotah “rodeo” Norton je osvojil drugo, Laurie Greenland pa tretje mesto.
V skupnem seštevku je stanje sledeče:
Vodstvo je prevzel Loic Bruni, ki ima 1123 točk. Moštveni kolega Finn Iles je zaradi diskvalifikacije v današnjem finalu padel na drugo mesto (1041 točk), tretji je Jackson Goldstone, ki ima 1036 točk.
Vsi vrstni redi na uci.org.
Loudenvielle: Sobotna dirka odpovedana, obveljali kvalifikacijski časi
Zaradi močnega nočnega deževja s petka na soboto so se organizatorji odločili, da mladinskega finala ne izpeljejo. Razlog? Preveč blata na progi. Ja, že v Andori smo bili priča nekoliko spremenjenemu tekmovalnemu režimu, saj zaradi spemenljivih vremenskih razmer v elitnih kategorijah niso izpeljali polfinalnih obračunov. Tokrat pa popolna odpoved dirke, pa čeprav se je v preteklosti vozilo kar nekaj preizkušenj, kjer so bile razmere skoraj neprimerne za vožnjo. Spomnimo se svetovnega prvenstva v Leogangu, kjer so bile popolnoma blatne razmere, a se je dirka vseeno odvila, ali leta 2011, ko je Danny Hart v “nečloveških” razmerah osvojil naslov svetovnega prvaka.
Mladinci: Američan do druge zmage
Tako je Ryan Pinkerton (GT – Continental Factory Team) brez glavne dirke osvojil zmago in 60 točk. Drugi je bil evropski prvak Francoz Nathan Pontivanne (Pinkbike Racing), tretji pa Italijan Christian Hauser (Union Forged by Steel City Media).
V skupnem seštevku je vodstvo prevzel Pinkerton, ki ima 223 točk, osmojlenec kvalifikacij, Kanadčan Bodhi Kuhn (Trek Factory Racing), ki je bil v kvalifikacijah zaradi padca šele 49., je s 195 točkami drugi, tretji je Hauser, ki ima 171 točk.
Mladinke: Kraljični z Nove Zelandije
Sacha Earnest (KIWIDH) je z najhitrejšim kvalifikacijskim časom zmagovalka Loudenviella. Druga je svetovna prvakinja Erice Van Leuven (Commencal Les Orres) in tretja Kolumbijka Valentina Roa Sanchez (Transition Facotry Racing).
V skupnem seštevku vodi Francozinja Lisa Bouladou, ki je bila v kvalifikacijah uvrščena na četrto mesto. Ima 235 točk. Destet točk manj ima Roa Sanchez. Na tretjem mestu je Van Leuven, ki ima 220 točk.
Loudenvielle iz zakulisja
Debata glede odpovedi mladinske dirke
Dean Lucas, brata Masters in gosta Ryan Pinkerton ter Flo Payet spregovorijo o odpovedi mladinske dirke, o razmerah na progi, o tem, kaj bi bilo za spust bolje in na pol resno tudi o bogatem investitorju z Arabskega polotoka, ki bi v svetovno serijo oziroma v spust prinesel nov “veter”.
Zakaj je Jackson Goldstone v kvalifikacijah tako zaostal?
Nekaj trening in “kvali” akcije
Goldstone, Edwards, Dunne, Hauser, Kirk, Pene, vsak v svojem elementu.
Ric in Cedric z gostoma
Ric McLaughlin in Cedric Gracia sta svoje komentiranje obogatila z dvema tekmovalcema, ki še okrevata po poškodbah. V komentatorski kabini sta se jima pridružila Myriam Nicole in Aaron Gwin!