Transalp v gorskem kolesarstvu že dolgo pomeni vrsto inačic prečkanja Alp, avanturo. Že petnajst let pa tudi poletno etapno dirko. Kako, s čim, pove udeleženec Matej Kainz.
V soboto se je v Rivi del Garda končal 15. Craft Bike Transalp, osemdnevna etapna dirka, ki je letos štartala iz Oberammergaua v Nemčiji. 618 kilometrov in 21.166 višinskih metrov vzponov.
Celjan Matej Kainz je v Transalpu sicer zelenec, saj je letos s partnerjem Primožem Lindičem na njem nastopil prvič. Tudi na etapni dirki se ni poskusil nikdar prej. A v zadnjih letih je nanizal toliko nastopov na najpomembnejših maratonih na našem koncu sveta, da je od njega zanimivo slišati vtise s Transalpa. Pa še odrezala sta se dobro – če odšetejemo poklicne kolesarje, sta bila pravzaprav tik pod vrhom.
Matej, kako noge nekaj dni po prihodu v cilj v Rivi del Garda?
Noge so v redu, več težav je bilo s hrbtom, a tudi to je že bolje.
Za koga bi rekel, da je pravi tip Transalp kolesarja?
Transalp je zelo xc dirka, najboljše verjetno potegne mešanica med cestnim in xc kolesarjem. Cestni so vajeni dolžine, a proti vrhu prelazov vedno pridejo malo zahtevnejši makadami, kjer so xc kolesarji kar v prednosti. Tam sem na težkem prehiteval tudi bolje pripravljene od sebe. Tudi singlov je kar nekaj, trase so kar terenske. Prvi dve še ne, dve krajši, Iscghl-Nauders in Nauders-Scuol, pa sta bili zelo gorskokolesarski. Če primerjam z maratoni, je Transalp bolj Sella Ronda Hero kot Dolomiti Superbike. Hero pa je čista mtb dirka.
Kako dobro pripravljen kolesar se lahko odloči za nastop na Transalpu?
Kar dobro, dirka je zelo dolga, vleče se. Pa še šesta in sedma in sta najtežji etapi. A telo se očitno navadi ritma, po štirih dneh naju noge niso več bolele, šlo nama je vedno bolje.
Kaj pa oprema?
Oprema je kar na preizkušnji, veliko se uniči. V lastni režiji najbolje deluje rang XT in X.0. XX iz magnezija se je kar lomil, tudi z desetrednimi prestavami je bilo v blatu več težav kot z devetrednimi.
Pa polnovzmetena kolesa proti trdakom?
Za kolesarje, kot sem sam, je fully obvezen, sicer si še na spustih ne bi odpočil. S profiji je drugače, vajeni so trdakov.
Za 29-palčna kolesa pa v tem primeru nisem prepričan, da so prava izbira. Klanci so zelo strmi, tudi zaviti in tehnični. V klancih z menjavo ritma sem prav opazoval, kako smo se prehitevali z dvojico, s katero sva bila s Primožem zelo blizu v skupni razvrstitvi.
Greš naslednje leto spet?
Najprej sem mislil, da ne, pa sem si že premislil. Všeč mi je vzdušje in to, da je v vsakem kraju, kjer je cilj etape, pravi kolesarski praznik, festival.
Končni vrstni red – moške dvojice:
1. Alban Lakata/Robert Mennen (Topeak Ergon) 27;35:17
2. Markus Kaufmann/Thomas Stoll (Centurion-Vaude) +10:36
3. Urs Huber/Konny Looser (Stoeckli Pro Team) +21:24
…
43. Matej Kainz/Primož Lindič (Bicikel.com preko Alp) +7;40:14
master
92. Robert Šturbej/Urban Majcen (Speed Nails) 49;45:02
Dnevna poročila na bicikel.com
www.bike-transalp.de
Na uvodni fotografiji Primož Lindič (spredaj) in Matej Kainz na enem od hitrih spustov letošnjega Craft Bike Transalpa. Foto taisti Craft Bike Transalp.
