Pod žgočim afriškim soncem nič dobrega za naša jazbeca. Šprinterski zaključek pri moških, Cannondale prevzel majico, pri ženskah še naprej Langvad in Courtney.
Če morda nedeljski prolog na etapni dirki v Južni Afriki za koga še ni bil resno dirkanje, se je gotovo zares začelo s ponedeljkovo prvo etapo, dolgo 110 km s 1900 m vzponov.
Vsaj polovica ekipe mtb.si ni imela dobrega dne. In ker je to moštvena dirka, je bil dan slab za oba …
Uroš poroča
Sveže jutro. Po zajtrku priprave na prvo etapo. Priprava napitkov, geli … Nato še zadnji pregled koles in odhod proti štartnim boksom. Ker sva včeraj vse zamočila z mojo slabo vožnjo, sva štartala iz zadnjega boksa. A ni bilo nič manj stresno, kot če bi iz prvega.
Etapa se je začela s solidnim tempom in prvih deset km je kar letelo, nato pa sva prvič spoznala afriški prah. Takoj na prvem, ne zelo tehničnem odseku, že prva žrtev obilice prahu – če zaideš iz idealne linije, te prah dobesedno posrka vase – Angelika Tazreiter, partnerica Esther Süss, in ob njej reševalec na motorju. Ne lep prizor za “puščavsko” popotnico.
Nato pa makadam, res razsut in tehničen. Ne pusti ti dihati niti malo in tisti na le spredaj vzmetenih kolesih se ti takrat zasmilijo. Ni jih sicer veliko, morda 5 odstotkov, a vseeno. Povprecje ne sme pasti pod 15 kilometrov na uro, da bova imela dovolj rezerve za zadnji del.
Sonce počasi dobiva na moči, sence pa nobene. Bobi vleče, sam sem zadaj in skušam slediti njegovemu tempu. Ko pot zavije navzdol, zamenjava vlogi. Kmalu ugotovim, da se ni dobro hecati pri 40 plus, kajti kamenje je ostro, prah pa nepredvidljiv, bolj nevaren kot mastna cesta. Najino povprečje je zadovoljivo, hidracija učinkovita in že sva na polovici etape. Vmes je bil kar peklenski klanec, kjer sem moral dvakrat celo sestopiti s kolesa, sonce pa je žgalo kot za stavo.
Sredi prve etape, foto Greg Beadle/Cape Epic/SPORTZPICS
Nato je sledil se Landrover tehnični odsek, ki je bil brutalen. Sicer sva ujela in prehitela nekaj tekmovalcev, a kaj, ko so se pri meni zopet pojavile težave. Tokrat v obliki sončnih opeklin. Dogovorila sva se, da zdrživa do naslednje okrepne postaje, da vidiva kaj bo. Tam so mi povedali, da je tvegano iti naprej, da pa me bodo oskrbeli za silo in če ne bo šlo drugace, bom pač moral nehati z dirko.
Nato igra solz, ta pravih, in Bobiju sem le dejal, naj dobro tetjino poti prevozi sam, za oba. Direktorica dirke mi je odvzela številko, kolo so prevzeli gospodje iz dostavne službe, mene v reševalnem vozilu v spremstvu zdravnice in šoferja odpeljali na pregled v bazni tabor v Robertsonu. Hladilne kreme, spreji in obkladki, nato pa hitro proti ciljnem prostoru, da bi ujel Bobija. Ni mi uspelo, je bil že v cilju. Dejal je, da je bila kar jeba.
Kaj bo sedaj z nama? Oba bova lahko na štartu druge etape, le da bom jaz namesto svoje štartne stevilke na kolo namestil modro, ki pomeni, da sem lahko na dirki, vendar rezultat ne bo priznan. Hudo mi je, predvsem zaradi Bobija. Kako bo jutri, pa se odločim, ko vidim, kako je z opeklinami, kajti na soncu bo preko dneva zagotovo peklensko!
Etapo sta pri moških dobila Manuel Fumic (Nem) in Henrique Avancini (Bra), Cannondale Factory Racing, v šprintu pred Jaroslavom Kulhavyjem (Češ) in Howardom Grottsom (ZDA), InvestecSongoSpecialized, tretja sta bila Fabian Rabensteiner in Michele Casagrande (oba Ita), Trek Selle San Marco 2. Cannondale je tudi prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi.
Šprinterska odločitev pri moških, foto Shaun Roy/Cape Epic/SPORTZPICS
Pri ženskah še enkrat Annika Langvad (Dan) in Kate Courtney (ZDA), Investec Songo Specialized, pred Ariane Lüthi (Švi) in Githo Michiels (Bel), Spur, ter Mariske Strauss (JA) in Annie Last (VB), Silverback – KMC, takšno je tudi stanje v skupni razvrstitvi.
Vodilna ženska dvojica, foto Mark Sampson/Cape Epic/SPORTZPICS
Tako kot Süssova (in Bobi …) je partnerja izgubil tudi Nino Schurter – Matthiasa Stirnemanna je zdelala trebušna infekcija. Esther in Nino bosta jutri nosila nova dresa z leopardjim vzorcem za tekmovalce kategorije UCI, ki nadaljujejo kot individualni udeleženci.
{loadposition inside}
V torek se dirka nadaljuje z drugo etapo, vsaj po številkah podobno današnji – 106 km in 2000 višincev. A namesto dveh dolgih vzponov je tokrat plezanje razdeljeno na številne krajše “špičke”.
Uvodna fotografija Sportograf
