28 držav na enduro pokalu narodov, na vrhu Novozelandci in Francozinje - mtb.si

Po dveh letih premora zaradi pandemije se je v Finale Ligure zopet vrnil enduro pokal narodov – UCI Trophy of Nations. Zelena slovenska reprezentanca z dvema ekipama.

Zanimivi format pokala narodov v enduru, v katerem se za ekipo na skupaj skupaj požene trojica kolesarjev, njihovi časi pa se seštevajo, je končno spet tu. Po sezoni dirkanja za tekmovalne ekipe pod znamkami koles tekmovalci oblečejo reprezentančne drese in tudi v enduro pride malo reprezentančnega ekipnega duha.

slovenija pokal narodov — Ekipa Slovenije, od leve: Štrancar, Jerkič, Polovšak, Peršak, Štucin, Ivartnik in Smrdel; foto Kike Abelleira

Slovenijo sta zastopali dve ekipi, med člani so nastopili Jan Štucin, David Ivartnik in Vid Peršak, med mladimi do 21 let pa Jan Polovšak, Miha Jerkič in Miha Smrdel.

Odrezali so se podobno dobro, veliki s 14. mestom in zaostankom 12 minut in pol za zmagovalci, ekipo Nove Zelandije, ter mladi z 12. mestom z zaostankom 11 minut in pol za zmagovalci Američani.

Na petih etapah se je tudi za najhitrejše moške nabralo dve uri dirkanja. Pri ženskah so Francozinje upravičile status težko premagljivih favoritinj, z drugim mestom so presenetile Nemke, tretje so bile Britanke. Pri moških so Novozelandci ne prav zlahka opravili s Francozi, ki jim je pripadlo drugo mesto, tretje je šlo v ZDA. Favorizirani Kanadčani (Gauvin, Melamed, Verner) po zmagi v prvi etapi zaradi poškodbe Vernerje niso dokončali druge, odstopili sta tudi ekipi Češke in Andore, diskvalificirali so domačine Italijane, Nizozemce in Britance (slednje zaradi menjave obročnika), tako da je dirko končalo le 19 ekip.

Šampionka EWS Isabeau Courdurier je povedla Francozinje do zmage, foto EWS

Največ o dirki izvemo iz komentarja vodje slovenske ekipe Primoža Štrancarja

“Lokacija je fenomenalna za zaključek sezone, to pove že ime – Finale. Mislim, da ga bomo v naslednjih letih pogrešali, če se kaj ne spremeni. Če rečem, da je bila to letos najtežja dirka, se verjetno nič ne zmotim. Vsi tekmovalci so bili na koncu skoraj mrtvi. Prve dve etapi sta bili zelo dolgi, na vrh ene je bil prevoz, na drugo so kolesarili, a Vidu je pokazalo 2.200 višinskih metrov vzpona. Kar težka dirka za konec sezone. Mlajšim od 21 let, ženskam in mastersom so celo vzeli 4. etapo ven, ker bi bilo prebrutalno. Vse najhujše, najlepše klasične proge Finala so bile vključene. Velik šov in spektakel, kot ga enduro potrebuje. Tudi vreme je dobro služilo.
O naših dveh ekipah pa takole – če začnem z mladimi, vidi se, da sta Jerkič in Polovšak prvič nastopila na takšni dirki. Smrdel ima že malenkost več izkušenj, kar se je videlo. Moja navodila so bila, naj zvozijo dirko. Naj si ne privoščijo defekta. Etape so bile dolge in ponavadi zadnjih nekaj minut čez najbolj brutalen skalnat teren. Zvozili so v redu, z nekaj padci, a nič posebnega, Smrdelu se je odvilo krmilo. Smrdel je bil malo razočaran, a sem mu rekel, da je to ekipna dirka in glede na to, da je na zadnjih dveh EWS-ih odstopil, naj bo vesel. So v redu, mlada in obetavna ekipica, tudi trening so dobro opravili.
Elite – Vid je deset stopnic višje, ostalima dvema je dal po minuto in pol, sprva je še malo čakal in poskušal voditi, potem pa je ušel. Tudi kondicijsko na transferjih Štucin in Ivartnik nista zdržala ritma. Potegnili so ven, kolikor so lahko. Morda bi bila boljša taktika, da gre Vid od začetka svoj ritem, bi imeli še kako sekundo boljše čase. A druge ekipe so bile tako močne, da smo vedeli, da nimamo veliko možnosti. Na koncu so bili zadovoljni, tudi za Jana in Davida je to prva taka izkušnja. Imeli so se dobro, vse so zvozili.
Skupa ocena: absolutno se moramo udeleževati takšnih zadev, moramo biti poleg, ljudje nas poznajo in cenijo in je prav, da naprej gojimo ta slog dirkanja. Sicer še ne vemo, kakšna je prihodnost te dirke. Za nas torej uspešno, nismo bili ne prvi ne zadnji, končali smo v drugi polovici. Veliko se je še za naučiti, enduro dirkanje se razvija in tisti, ki ne hodijo ven, temu ne morejo slediti. To je druga dimenzija. Kdo reče, da so dirke SloEnduro prelahke, a to je odskočna deska, za več je treba iti pogledat čez mejo. Doma ne moremo delati tako težkih dirk, da bomo izgubili tekmovalce.”