Freestyle Giant SloEnduro Wheelbase Renthal Oblikovalski studio Ideator
5. novembra 2010

Dolgoletni urednik revije Bike, pionir TransAlp tur in načrtovalec turističnih gorskokolesarskih regij po vseh Alpah z dejstvi in številkami o donosnosti gorskokolesarskega turizma.

Uli Stanciu. Ime je gotovo znano bralcem nemške revije Bike, saj je gospod pred več kot dvema desetletjema pri založbi Delius Klasing posadil ta naslov in mu dolga leta urednikoval, dotlej je bil urednik revije Surf. Čez nekaj let so priredili prvi festival na severu Gardskega jezera, pozneje se je rodil še festival v Willingenu, pa najprej turistična in nato tekmovalna prečkanja Alp TransAlp. Sodeloval je pri zagonu sestrskih revij Tour (cestno kolesarstvo), Freeride in Treking bike, spletne strani bike-gps.com ter – za našo zgodbo najpomembneje – po fenomenu Garda še pri razvoju številnih drugih gorskokolesarskih turističnih regij.

V Sloveniji se mudi na povabilo Športnega centra Pohorje, v organizaciji Zbornice gorskih centrov pri GZS, GIZ pohodništvo in kolesarjenje ter Olimpijskega komiteja Slovenije pa je v petek predaval njihovim članom in drugim zainteresiranim na Fakulteti za šport.

Številke

Stanciu je predstavil izsledke dveh raziskav. V Nemčiji aktivno kolesari 7,2 milijona ljudi (imajo sodobno kolo in vsaj enkrat tedensko športno kolesarijo), kar je skoraj 10% prebivalstva. Gorskih kolesarjev je skoraj dvakrat toliko kot Slovencev – polčetrti milijon. Od tega jih je šlo lani 2,8 milijona na vsaj nekajdnevni kolesarski dopust. Število kolesarskih dopustnikov narašča iz leta v leto in v Alpah je to sploh edini segment v porastu.

“Enduro” in “freeriderjev” je med gorskimi kolesarji skupaj le 10% odstotkov. Druge zanimajo kros, maraton in ture. Gorski kolesarji so tržno zanimivi: so mnenjski vodje, radi poskušajo nove reči, svoje prepričanje širijo v svojem krogu, so nadpovprečno izobraženi in nadpovprečno zaslužijo. Žensk je že 33 odstotkov.

Za kolesarski dopust v povprečju porabijo skoraj 750 evrov. Najraje bivajo v hotelih s tremi ali štirimi zvezdicami. Zanimivih izsledkov je še veliko.

MTB v gorskih centrih … pa pri nas?

V nadaljevanju je Stanciu predstavil, kako razmeroma poceni je za smučarsko središče vzpostavitev kolesarske infrastrukture in kaj vse mora storiti gorski center, kot jim rečemo pri nas, da postane privlačen za gorske kolesarje. Kakšne poti privlačijo kolesarje, kako takšen center tržiti … In nenazadnje, da takšen center od načrtovanja do atraktivnosti zori kakšnih pet let.

Vse super, razen tega, da smo v dvorani sedeli v glavnem takšni, ki to že vse razumemo in smo že prepričani, da je to super. Tistih, ki sprejemajo odločitve, odpirajo pipice, ki imajo kolesarske goste še za skopuške smrduhe ali celo tistih, ki naš turizem predstavljajo po svetu, pa niti ne vedo, da je kolesarjenje izven cest pri nas prepovedano, ni bilo v klopeh.

Poleg nerazumevanja nekaterih igralcev je naša zakonodaja največja ovira na poti do tega, da bi bila Slovenija na radarju evropskih in drugih (gorsko)kolesarskih turistov. Pameten možakar, ki mu te reči uspevajo po vseh Alpah, nam je dal vsaj za nekaj ur občutek, da vse to lahko spremenimo.

www.bike-gps.com

Wheelbase Maxxis Freestyle Giant Unior DH Cup SloEnduro
Sledite nam