Velenjčan in po klubu Ajdovec, do poškodbe eden najhitrejših Slovencev v spustu. Kdaj bo spet na dirkah, kaj ga veseli, čeprav ne obvlada, in v čem je fora velenjske scene?
Med zadnjimi sedmimi v seriji je bilo šest severnoprimorskih gravitacijskih dirkačev, trije so bili člani ajdovskega Črnega trna. Še tale je, pa naslednji bo tudi … Vid Kovač, ki ga je prišel Matija Stupar, je vsaj z drugega konca države. “Daleč po kilometrih, a blizu srca,” je lepo napisal Stupar.
Vid je tretji član hitre štajerske spustaške ekipice v Črnem trnu, a je žal zaradi poškodbe pred dvema letoma izgubil stik z Mono in Mirijem. Dotlej je bil med tistimi, ki so bili doma in v evropskem pokalu najbliže “nedotakljivi trojici” slovenske DH elite. V domači seriji je že stal na stopničkah in se nekaj let uvrščal med najhitrejšo peterico.
Vid Kovač
Vzdevek: Kôvač
Kraj: Velenje
Starost: 25
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : KK Črn trn
Matija: Začel si z rokometom, izgledaš kot fuzbaler, a vendar voziš kolo? Kako da ne šport z žogo, glede na to, da prihajaš iz Velenja?
Vid: Žogobrca in rokometa je bilo v mladosti res precej, verjetno več, kot se spodobi za povprečnega bajkerja. Kljub temu pa kolo že od takrat, ko sem se znebil pomožnih koles, predstavlja eno izmed glavnih aktivnosti.
Tisti, ki smo te videli vozit kolo, vemo, da si pravi Bruce Lee slovenskega downhilla, saj si hiter in imaš “flow”, hiter si bil v slovenskem pokalu, hiter na IXS-u, precejkrat pa ti je plane prekrižala kakšna poškodba. Se lotevaš stvari zdaj kaj drugače, kakšni so tvoji plani za prihodnost? Vem, da Črn trn in PinkPiggyTeam verjameta, da imaš potencial.
Drugače je morda to, da se zdaj bolj zavedam, da furam zase in za svojo zabavo. Da je končni cilj vsake vožnje nasmešek in ne -0,02 sekunde. Plani v prihodnosti vključujejo čim več furanja, v tem letu želim priti tudi nazaj na kakšno tekmo. Hvala, tudi jaz verjamem v vas!
Poskusil si tudi MX. Zadnje čase je zelo popularno, da “kaljene MTB mačke” srečujemo na mx progah? Kako se počutiš tam, kakšen je filing? Imaš kake investicije v planu? Ali se boš mogoče namesto tega vrgel v starševstvo?
Po moje vidimo “kaljene MTB mačke” tam zato, ker mlajši vse na dirkah zapravijo. Moram pa reči, da že dolgo nisem tako užival pri nečem, kar tako slabo obvladam. Je pa tudi res, da nastane problem z novimi hobiji, ko je vsak nov tudi dražji. Investicije so v planu, a žal ne v smeri MX. Zaenkrat sem ponosen, da nisem popustil notranjemu razumnemu glasu ter enduromaniji in prodal DH bajka. Tudi zaradi takih odločitev lahko starševstvo še malo počaka, treba najprej malo vzgojiti otroka v sebi.
Ko se pujsek zvrne, mu pujski stojijo ob strani, foto PinkPiggyTeam
mtb.si: Na dirkah manjkaš že od pomladi 2017. Verjamemo, da si se zacelil in da te vleče nazaj. Ampak?
Vid: Dirkaški post sem želel prekiniti že lani, a sem bil v času DH Cerkno na dopustu, pred Mariborom pa sem se razbil na sprejemni vožnji v Pink Piggy team. Za letos upam, da bo slaba sreča počivala in bom lahko odpeljal par dirk Unior DH pokala.
Daj še stavek ali dva o Veleju in posebnostih vaše scene. Beemiksarji od Klauža do sedanjih tamalih, kult hitrega Mirija, enduraši …
V Velenju mislim, da s pridobitvijo asfaltiranega pumptracka kar dogaja. Na njem se srečamo dhjevci, enduraši, beemiksarji, mlado, staro, nidani. Mladi fantje in dekleta na bmx kolesih pridno trenirajo, nivo furanja se mi za njihovo starost zdi višji, kot v naših časih. Upam, da bodo to uspešno prenesli naprej. Na splošno je naraslo število lastnikov trail koles, smo pa v naših koncih precej ubogi z vidika enduro/dh trailov, imamo slabo izkoriščen potencial okoliških hribčkov. Mogoče tudi zaradi pomanjkanja prog v Velenju nimamo nekih resnih dh mladičev (vsaj kolikor vem), res pa je, da jih veliko premami žoga in playstation.
Stajlanje na Sor’ci, foto Miha Skrt
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Vid: Od lanske izkušnje naprej mi nov nivo uživanja na kolesu predstavlja bajkerski dopust, ko s klapo furamo in se deremo v francoskih bike parkih. Ko en nekaj odrine in posledično zavoljo ponosa v to prisili tudi vse ostale.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Nekje v naravi na pohodu s punco, ko se uspeva odločiti, kam greva.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Verjetno bi imel boljše povprečje na faksu ali pa bi s preostankom denarja kupil mx motor.
Trio fantastikus pred sezono 2017: Vid, Monika in Miran
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Najljubše je verjetno kar zdajšnje dh kolo Giant Glory, čeprav mi pomoje zadnje čase malo zameri, ker preveč časa stoji v kleti.
Tvoje prvo kolo?
Spomnim se majhnega Balance mestnega kolesa, na katerem sem z leti vestne uporabe polomil blatnik in ga k sreči prerasel. Prvo pravo kolo je bilo kros kolo znamke Focus, ki se je uporabljalo za vse, še najmanj za xc.
Tvoj vzornik?
Nikoli nisem imel nekega vzornika, lahko pa bi rekel, da sem od furanja in obiskovanja tekem z Vauhom veliko odnesel. Mogoče tu bolj sede naziv mentor/coach/riding influencer.
Vid (57) in Miran (13) na treningu pred dirko evropskega pokala iXS v Kranjski Gori leta 2016, foto Marko Obid
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Veliko je mladih, ki odlično furajo za svoja leta. Mladi obetavnež za prihodnost je lahko vsak med njimi, ki si to res želi biti.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Spust spredno bremzo čez korenine.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Nekih padcev se spomniš bolj zaradi postopka okrevanja kot dejanskega padca. Če pa vzamem samo trenutek padca, so mi v enem od spominov ostale dh Avče, ko sem v kvalifikacijah nižal drop (mislim, da se mu je reklo Šumba?), v zraku pa se je noga ločila od pedala. Po večjem številu prevalov sem ostal brez poškodb. No, vsaj do finala, kjer sem si valda odnesel meso s komolca.
Uvodna fotografija Klavdij Blažko
Preberi še
Na verigi: Matija Stupar
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
