Simon Eržen nam jo je na MTB strani zagodel še z eno, ki prisega le na asfalt. Ampak smo je veseli, ker ji najverjetneje ni enake. Tina rešuje reči po svoje, v glavi.
Nismo prepričani, če želi biti ultrakolesarka, čeprav zna naenkrat prekolesariti ogromno kilometrov. In to na svojo prvi specialki in brez kolesarskih čevljev. Vsekakor pa je športna duša, ki uživa v zmagah nad samo seboj.
Tina Žarki
Vzdevek: Tina Mašina
Kraj: Mengeš
Starost: 45
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : ŠPORTINA – rehabilitacija in nega po poškodbah
Simon: Katera zvrst kolesarjenja od teh, ki si jih doslej preizkusila, ti je najljubša? In kaj ti je pri tej zvrsti najljubše?
Tina: Cestno kolesarstvo je edino in mi je res TOP! Vse mi je top pri tej panogi. Oblika kolesa, poti, vzponi, spusti, način kolesarjenja v skupini ali kot posameznik. Nikoli nisem razmišljala o drugem kolesarjenju. Sicer imam tudi MTB kolo v lasti, ki ga uporabljam bolj za makadamske ceste in “na easy” vožnjo, vendar me hribčki in dolince ter dolge poti ne bodo več videle. Sem pa z njim kar lepo število kilometrov naredila in celo prevozila Veliko Franjo 156 km.
Ko kolesariš na dolge proge in ti pojenjajo moči, kaj je tvoja najpogostejša misel, da sama sebe spraviš v stanje, da lahko nadaljuješ pot?
Uh, samo-motivacijskih for imam kar nekaj in očitno da noro dobro delujejo. Ena od njih je zagotova ta, da v mislih vklopim turbo pogon.
Zakaj ti je Diagonala 335 tako pri srcu in kaj pri tem dogodku te najbolj vleče, da se ga udeležiš?
Predno sem odpeljala prvo Diagonalo 335 leta 2019, se spomnim, da vse, kar sem vedela takrat, je bilo to, da grem čez celotno Slovenijo In ta misel se mi je zdela tako noro vznemirljiva. Ne glede na to, da sem pred tem imela najdaljšo razdaljo 156 km.
Diagonala335 mi je dala to, da obožujem vožnjo ponoči. Da je Slovenija veliko lepša iz oči kolesarja kot voznika avtomobila. Da grem lahko dlje kot sem kdajkoli mislila, da grem lahko in da pridem na cilj z nasmehom. In vedno znova, ko se približuje junij, vem, da bo Diagonala zopet “padla”.
mtb.si: Simon te je že spraševal o zvrsteh, še mi eno v podobni smeri – te kaj vlečejo tudi kilometri izven asfalta?
Tina: Seveda me. Vendar ne na kolesih. Obožujem hribe in delati kilometre v višavah je nekaj najboljšega, kar se ti lahko zgodi. Narava, Mir, svoboda. Veliko kilometrov sem naredila v hribih. S kolesom pa ne vem, če bi se kdaj podala tja gori, ker potem ne morem občudovati, ker vidim pri MTB-jih, da je tolk enega adrenalina, da se ti zrola že samo z gledanjem poti naprej ;).
Glede kolesarjenja v all starkah si jih gotovo že veliko slišala … Si že poskusila kaj s tršim podplatom in ali vsaj kdaj zaviješ na pumptrack, saj so za tja kar v redu?
Z allstarkami na pump? Nikoli. Sem pa nora na pumptracke. Rolerji so moja oboutev za pump. Top kombinacija in odličen trening. Plus tega meni to predstavlja party for two: jaz na rolerjih, sin na dirtu. Naredla sva tudi že turnejo po njih po Sloveniji in moram rečt da tolk dobr, kokr se imam na pumpu, se nimam povsod ;).
Poklicno izvajaš športno rehabilitacijo in nego. Koga imaš večkrat na mizi, cestne ali gorske kolesarje?
Gorski so večkrat poškodovani, ker so veliko večji adrenalinci, cestni imajo pa nategnjene mišice in zakrčen vrat od pozicije na kolesu.
Tina na pumptrack … 
… in v službi
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Tina: Prazna cesta, sonce podnevi, polna luna ponoči in jaz. Perfekcija! Daleč stran od norega sveta z mislimi na off in vetrom v ušesih.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Preživela bi ga ali v hribih ali na pumpu s sinom, ali npr. v Kranjski Gori z relacijskimi rolerji. Najverjetneje pa bi bila s sinom nekje na supu in uživala popoln odklop v dvoje.
Kaj bi počela, če ne bi nihče izumil kolesa?
Športnih rekvizitov je še toliko na voljo, da mi brez kolesa ne more biti dolgčas.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
🙂 Je kolo, ki ga po vsaki vožnji prinesem v stanovanje in se mu zahvalim za čudovito avanturo. Imava neverjetno simbiozo in ga obožujem, čeprav si včasih rečem, da bi ga zamenjala za novejšega, si vedno po dolgi vožnji premislim. Staro je 15 let in je moje prvo in edino cestno kolo. Modro. Če ga ne bi imela, bi toliko lepega zamudila. <3
Tvoje prvo kolo?
Hmmm, ne spomnim se prvega, drugega in tretjega … Spomnim pa se, da sem dobila za 30. rojstni dan črno, obnovljeno, prelepo starinsko kolo. Takšno, kot so jih včasih vozili naši dedki. Bilo je čudovito.
Tvoj vzornik?
Ne vem, če je vzornik. Je pa bil ogromno motivacija v času, ko sem rabila ogromen športni boost. Matej Markovič – triatlonec.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Moj sin je kopija mene. In glede na to, da je z 10 leti prekolesaril 100 km, mislim, da je jasno, da jabolko ni padlo daleč od drevesa. Je pa tudi na splošno zelo multitask športnik, kot sem sama. Skratka, zelo sva si podobna. Obožujem in občudujem ga. Prej sem jaz učila njega, zdaj on mene. Top kombinacija!
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobila / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Ne vem, če sem kdaj dobila kakšen zelo pameten nasvet. Sem pa končno dojela besedno zvezo “VSE JE V GLAVI”. In ko zadaneš bistvo te trditve in res vse uravnavaš z mislimi, si res zmagovalec. Tako psihično kot fizično.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnila?
Med gorskim tekom oktobra 2019, ko sem se zaletela ob korenino in si zlomila gleženj. Trojni zlom z izpahom. Sreča v nesreči, pravim temu padcu, ker me je ogromno naučil o meni in o ljudeh okoli mene.
Fotografije so iz Tininega osebnega arhiva.
Preberi še
Na verigi: Simon Eržen
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
