Iz BMXa zavijamo s kolesarskim univerzalcem, ki je bil v prejšnjem tisočletju BMX šampion, danes pa je kolesarski popotnik ter strasten cestni kolesar in prireditelj Diagonale 335.
Simona je na verigo pripel Peter Caf.
Simon Eržen
Vzdevek: Sima
Kraj: Maribor
Starost: 44
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Društvo Sima, drugače pa samostojni kolesar
Peter: Znan si bil po zmagah v bmx-u v Sloveniji, Avstriji in Madžarski, koliko jih imaš?
Simon: Dosegel sem 72 zmag.
Tvoji uspehi v mtb?
V krosu sem nastopil le enkrat, brez kakšnega uspeha, pozneje pa sem v sezonah 2000 do 2002 tekmoval v disciplinah dvoboj in 4kros, nisem bil tako uspešen kot v BMXu. V dvobojih sem se v Sloveniji in Nemčiji kar nekajkrat uvrstil v četrtfinale, torej med prvo osmerico – 7. in 8. na Šinklmojstru v Stahovici, 8. na Plešah nad Škofljico …
Koliko km imaš na potovalnem kolesu?
Glede na to, da s kolesom po svetu potujem že od leta 2008, imam približno nekaj več kot 30.000 km. Za menoj je 27 držav po svetu.
mtb.si: Od BMX dirkača do svetovnega popotnika, to je res kolesarska širina! Kaj imata ti dve kolesarski skrajnosti še skupnega?
Simon: Skupen imata projekt Diagonala 335. Tekmovanja so mi vedno pomenila podzavesten stres, ki si ga nisem več želel. Zato sem tudi nehal tekmovati in se primerjati z drugimi ter sem se podal na samostojno kolesarsko pot kot popotnik. Prva odprava je bila leta 2008 po Novi Zelandiji. Po nekaj letih sem ugotovil, da s kolesom vedno potujem po diagonali, po najdaljši poti čez državo. Naprimer čez Japonsko, Oman ali Turčijo. Rekel sem si, zakaj ne bi tako prekolesarili tudi slovenske diagonale in rodil se je projekt Diagonala 335. To je v bistvu povezava vsem mojih dosedanjih kolesarskih podvigov.
Tvoj glavni kolesarski projekt zadnjih let je netekmovalen dobrodelni dogodek Diagonala 335. Si razmišljal tudi o takšni z manj asfalta?
Ne, nisem razmišljal. V zadnjem času me gorsko kolesarjenje niti toliko ne privlači, kot me je prevzelo cestno kolesarjenje, zato sem se odločil iti v tej smeri, saj tudi tu vidim lepote potovanj, ki jih počnem s cestnim kolesom. Kljub temu, da potujem tudi s treking kolesom. Načeloma pa se držim cestnega kolesarjenja in dogodka Diagonala 335 od Trdkove do Portoroža.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Simon: Popoln dan bi bil, ko zjutraj po zajtrku nekje v tuji državi s kolesom krenem na pot in ves dan potujem. Vsak del dneva ima svoj čar, najljubši pa mi je večer, ko sonce zahaja in je še vedno dovolj svetlo za kolesarjenje, lahko naredim še nekaj 10 km v sončnem zahodu. Najljubše mi je, ko sem sam, rad pa kolesarim tudi z drugimi. Kje? Mogoče kje ob morju, ko je za menoj že nekaj hribov in se na koncu lahko še okopam v morju.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
To bi bil dan z družino, s hčerko Ello in ženo Matejo, spet nekje ob morju, ob vodi. Voda me je vedno privlačila, ni pa nujno, da sem vedno v vodi.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Kolesaril bi s cestnim ali kakšnim drugim kolesom.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Moje najljubše kolo je trenutno Trek Domane SL7, model 2021, na katerem lahko uživam v elektronskem prestavljanju Di2 in svojo hitrost in položaj na cesti nadziram z disk zavorami.
Tvoje prvo kolo?
Moje prvo kolo je bilo zelo malo otroško, a ker nisem želel kolesariti, so mi pri štirih letih namestili pomožna kolesa. Pa še vedno nisem želel in je šlo v klet. Čez čas so mi prijatelji polomili pomožna kolesa, ostal sem na dveh in tako je vse do danes.
Iz dvobojevalskih dni 
Strastno o Diagonali 335
Tvoj vzornik?
Nimam ga.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
To je moja hčerka Ella. Upam, da ji bom lahko kolesarjenje pričaral tako, da ga bo vzljubila. Če ga ne bo, pa tudi v redu. Prikolico sem že kupil, da jo bomo peljali na ture. Zdaj ima šest mesecev, za letos poleti pa načrtujemo podvig proti morju.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Da je vse v glavi, mičkeno pa tudi v nogah. In da je vse možno, če si človek zada, karkoli si pač zada, in da je vztrajnost tista vrednota, h kateri bi morali stremeti, saj uspeh nikdar ne pride čez noč, pride pa z vztrajnim delom.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Padcev je bilo kar nekaj, tako v moji tekmovalni karieri kot v netekmovalni. Pred dvema letoma sem zelo spektakularno padel, letel sem deset metrov, ko mi je v Novem mestu vzel prednost avtomobil, jaz pa sem v tistem trenutku ravno zagonil, da bi ga prehitel. Ker ni nakazal smeri, mi je prečkal pot. Poletel sem preko havbe, čez pločnik in pristal na zelenici. Ta padec sem si v zadnjem času najbolj zapomnil. Brez padcev in poškodb pač ni športa. Upam, da jih bo čim manj oziroma nič več, sam smo dovolj stari, da si jih ne moremo več privoščiti.
Fotografije so iz Simonovega osebnega arhiva.
Preberi še
Na verigi: Peter Caf
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
