Dvakratni državni prvak v krosu (2003, 2004) in reprezentant, ki ga je potem odneslo na cesto in vse do pogodbe v ekipi Pro Toura. Zdaj je v trgovini, sveža pridobitev celjskega Bike Eka. Na svojega novega Scotta je RES ponosen.
Robert Vrečer
Vzdevek: Vrečka (dal mi ga je Koka 😊)
Kraj: Celje
Starost: oktobra okrogla 😊
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : že nekaj časa Šentjur Power-c in od nedavnega tudi Bike Ek-ovc
Natalija: Zanima me, kako je prišlo do tega, da si začel vozit in tekmovat z gorskim kolesom?
Robert: Najprej hvala za izbor, Natalija! 😊 Takratna družba je bila tista, ki me je nekako “zvlekla” v gorskokolesarski tekmovalni svet. S fanti smo si eden za drugim kupili gorska kolesa in kmalu je padla ideja, da se prijavimo na kakšen okoliški rekreativni vzpon. Nič resnega, seveda. Ker pa sem se kar “prifural” na stopničke, so fantje predlagali, da vzamem licenco in tako se je vse skupaj začelo.
Kako bi izgledalo tvoje sanjsko kolo, če bi si ga lahko sestavil čisto po svojih željah?
Po tekmovalni kolesarski karieri sem se podal v kolesarski trgovinsko-servisni posel, zato sem si vsa ta leta imel možnost sestavljati svoja sanjska custom kolesa. Ravno med intervjujem sem si sestavil novo sanjsko kolo, ki je opremljeno z grupo Sram XX1 Eagle AXS, zavorami Level ULT v kombinaciji z zavornimi oblogami SwissStop, karbonskimi obroči Acros Custom (le-te so mi na mojo željo sestavili v Acrosu), plašči Maxxis Rekon Race 2.35, vilicami RS Sid Ultimate 35 upgrade na 110 hoda in z dodanimi 2,5 tokeni/Fox Nude, karbonskim sedežem Fizik Antares vs Evo, pedali HT M1 Titan ter komponentami/krmilom Syncros Fraser iC SL -25/720 Nino Schurter limited edition in z gripi ESI Racer’s. Ime mu je Spark RC. 😊
Ker vem, da si še bolj pedanten pri izbiri komponent in brezhibnem delovanju kolesa kot jaz – kaj te je do sedaj najbolj zmotilo, ko si šel na furo in nekaj ni delovalo tako, kot mora?
Ha ha, dobro vprašanje. Res, sem eden tistih kolesarjev, ki mu mora kolo brezhibno delovati. Prva stvar, ki me zmoti, je to, da krmilo ni v centru. Navadno imam to težavo, ko menjam kolo ali podrem in namažem krmilni ležaj. Zaradi tega vilo servisiram kar na kolesu. 😊 Glede na to, da vozim elektronski menjalnik AXS, tukaj ni več težav, tako da me tu pa tam še zmoti, če imam v gumah previsok tlak ali če vzmetenje ni nastavljeno čisto “v piko”. Rad imam, da je kolo mehko – “plovno” čez korenine in skale.
Te še kdaj zagrabi, da bi se preizkusil na kakšni pravi XC progi v tekmovalnem tempu s štartno številko na krmilu?
Ves čas me grabi, da bi se preizkusil na pravi, tehnično zahtevni xc progi, zato tudi za svoje fure izbiram teren, ki zahteva neko mero tehničnega znanja. Vsi ki me poznajo vedo, da je vsaka moja fura blizu tekmovalnega tempa, štartna številka pa bo morala še malo počakati. Mogoče si jo v prihodnje na kolo nadene “mini Vrečka”. 😉
mtb.si: Kolesarstvo si izbral za svojo službo in prestop z MTB na cesto je bil gotovo racionalna odločitev. Si se kaj oziral nazaj?
Robert: Prestop niti ni bil v celoti racionalna odločitev. Leta 2005 je bila moja zadnja sezona na mtb sceni in če ne bi dobil klica s strani Gorazda Penka, bi takrat verjetno končal kolesarsko kariero. Nato se je nadaljevalo, kot se je. Nazaj se nikoli nisem oziral, želje po mtb dirkah nisem imel in tudi danes je nimam. Naj dirkajo mladi.
Poskusil si teren in asfalt … Se morda danes najdeš v makadamkanju?
Ne, ne, makadamkanje ni zame. 😊 Po duši sem XC-jaš in dokler bom lahko kolesaril, bo vedno prva izbira xc kolo z vsaj 2.35 gumami.
Česa se najraje spomniš iz MTB in česa iz cestne kariere?
V lepem spominu mi je ostalo državno prvenstvo na Jezerskem leta 2003, kjer sem v tesnem boju z Gregorjem Mikličem Mikijem prvič postal državni prvak v disciplini xco. Na cesti pa imam več takšnih trenutkov, a bi izpostavil uvodni kronometer na Dirki po Sloveniji leta 2011, kjer sem v dresu Perutnine Ptuj zmagal in oblekel rumeno majico vodilnega na dirki. To so bili prelepi občutki v družbi takratne ekipe, družine in prijateljev.
Nič več Ghost Ljubljana, odslej te bomo srečevali v … ?
Si imel v mislih Ghost Slovenija? Res je. Zaradi lažjega usklajevanja dela in družinskega življenja sem se odločil za spremembo in se preselil v kolesarsko trgovino Bike Ek Scott Concept Store, ki se nahaja v Celju, kjer živim. Tukaj me boste našli predvsem v servisu, vam bom pa seveda z veseljem tudi svetoval pri nakupu ustreznega kolesa.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Robert: V mladosti je bilo veliko popolnih dni, ko smo s prijatelji še na začetku odkrivali čare gorskega kolesarstva. Danes mi popoln dan predstavlja to, da lahko ob vseh obveznostih na hitro za 2 uri skočim na kolo in se podam po svojih najljubših trailih. Eden izmed njih je na novo zgrajen trail v Celju, poimenovan Pelikan trail. V prihodnosti pa je moja velika želja, da bi se skupaj s sinom zapeljala po vseh teh brezpotjih in trailih, ki jih danes vozim sam. To bo zame najbolj popoln dan na kolesu.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Definitivno aktivno preživet čas z družino. Radi imamo tako krajše izlete po naši prelepi deželi kot tudi odkrivanje pokrajin in mest izven naših meja.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Zelo nerad odgovarjam na vprašanja, ki vsebujejo besedo če, zato težko rečem, kaj bi počel. V času, ko sem se navdušil nad gorskim kolesarstvom, sem bil modelar. Obiskoval sem Srednjo lesarsko šolo v Mariboru, saj sem rad delal z lesom. Mogoče bi počel kaj v tej smeri. Tako pa sem prodal vse svoje modele ter rc naprave in si kupil svoje prvo gorsko kolo. Poleg tega sem se vpisal še na ekonomski faks in ga tudi končal, tako da res vprašanje, kam bi se podal. Sem pa skoraj polovico svojega življenja, tako poslovno kot tudi zasebno, povezan s kolesarstvom in si težko predstavljam življenje brez mtb bajka. Mogoče bi ga pa jaz izumil. Kdo ve. 😉
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Na to vprašanje sem delno že odgovoril na Natalijino vprašanje o sanjskem kolesu. Kolo mora biti sestavljeno po mojih željah, zato serijska kolesa pri meni ne pridejo v poštev. In če moram izbrati eno izmed svojih najljubših koles, naj bo to trenutno kolo Scott Spark RC custom made by Vrečka. 😉
Tvoje prvo kolo?
GT Zaskar, zelene barve, oprema nimam pojma, vem pa, da sem že takrat menjal prednjo vilo in zavore ter nataknil Marzzochi in Magurine oljne rim brake zavore.
Tvoj vzornik?
Iz kolesarstva nikoli nisem imel nekega vzornika oziroma idola. Rad sem spremljal takratne ase gorskega kolesarstva, kot so Bart Brentjens, Marco Bui, Julien Absalon, Filip Meirhaeghe, Thomas Frischknecht … Mi je pa kot športnik vedno predstavljal idola originalni Valentino Rossi. Še danes stiskam pesti zanj.
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
V zadnjem času slabo spremljam tekmovalno kolesarsko sceno, zato “tamladih” žal ne poznam. Če pa moram nekoga izbrati, pa naj bo to moj Jaka, ki pri treh letih in pol najbolj uživa, ko greva s kolesom na pumptrack, ki ga imamo ulico stran. Mogoče pa še kaj rata iz njega. 😉
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Pred kratkim sem zasledil naslednji zapis: “Dela ne bo nikoli zmanjkalo, otroštva naših otrok pa bo enkrat konec!” Delim dalje.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Padcev je bilo veliko. Ob pogledu na posledice ran in zloma se spomnim prav vsakega, kot bi bilo včeraj. Bi pa omenil dva padca. Prvi na xco svetovnem poklau v Madridu, ko sem na ogledu proge spregledal luknjo in mi je vzelo krmilo. Rezultat je bilo odprto koleno in brez štarta na dirki. Drugi pa je cestni, ki se je pripetil na prvi dirki v dresu Euskaltela, ko mi je v ciljnem šprintu ekipni kolega priletel v krmilo, zaradi česar sem padel in si zlomil desno ključnico.
Fotografije so iz Robertovega arhiva.
Preberi še
Na verigi: Natalija Anderluh
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
