Mojster nastavitev položaja s celjskega konca, ki je tudi graditelj, v pojavni obliki pa največkrat polovica simpatičnega dueta Ni Ko & Moj Ka.
Zuji ni izbiral med Kranjčani temveč znotraj plemena, kjer vlada še posebno spoštovanje – med graditelji. Tudi Niko z one strani Trojan ne živi od vihtenja rovnice temveč od “bike fittinga”, nastavljanja položaja kolesarjev. Za kolesarjenje in od kolesarjenja. Kar največ časa pa z dvema M: postavno rjavolaso Mojco (tudi nadvse zaresno kolesarko, dejavno v trgovanju s kolesarsko opremo) in živahnim sivo-belim border colliejem Manujem.
Aja, je tudi eden redkih z “licenco za džojrajd”, ki jo izdajamo pri mtb.si.
Niko Korber
Vzdevek: cebe, vse pogosteje “bajk fiter”
Kraj: Prebold
Starost: 32
Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : trejl bilderjem pripadam najbolj, po mojem 🙂
Borut: Na kaj zjutraj najprej pomisliš?
Niko: A je res treba vstat?!?! Druga misel je pa ponavadi v zvezi z bajkom – bajk fiting, trejl bilding, furanje (v tem vrstnem redu).
Aja, pa na Manuja (psa) sigurno pomislim takoj za prvo mislijo, ker je poleg postelje ali na postelji. 🙂
Koliko orodja – rovnic na trail polomiš?
Dejansko nič! V šestih letih kopanja so v 2016 dušo delno spustile grablje, ki so z mano skoraj od prvega dne (po novem v kompaktnejši, predelani obliki).
Kje bi se (če se še nisi) najraje fural?
Mislim, da kar “klasika” marsikoga – sever S. Amerike. Vendar ne parke, ampak “naravne” trejle.
In v La Thuile bi spet šel, sploh z ekipo, kot smo bili v 2016 (Gams, Kordež, Peršak).
Z Mojco, foto David Štulc Zornik
mtb.si: Kakšni kriteriji so vaju z Mojco vodili pri izbiri pasme psa? So bili tudi kolesarski med njimi?
Niko: Definitivno! Zaenkrat gredo slabo po planu (dve kompleksnejši poökodbi je pridelal delno po najini krivdi, delno sam), ampak Manu je star šele dobri dve leti.
Drugače sva ga pa nabavila z mislijo, da bo “trail dog” in znama v hribih, pač povsod.
Kako bi približno po deležih razdelil stranke, ki si pridejo nastavit položaj na kolesu? Cesta/XC/turni, enduro …
Cesta (cestni, krono, gravel, cx, triatlon,…) nekje 70 %, cca. 25 % je gorskih koles (večina jih ima poleg cestnega), od tega kakšnih 10 %, ki jim je mtb prioriteta.
Preostanek so bolj vse gorska kolesa, vendar pazi, v porastu! 😉
Kdaj napišeš še kakšen Džojrajd?!
Ko mi jih vi iz prestolnice ne boste pobirali enega za drugim, ker lažje dostopate do bajkov oz. se uskladite z “donatorji”. 😉
Ne, resno, takoj ko se razmere “umirijo”, jih je par v planu.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Z babnco, ker na bajku res ni nikoli sitna (ok, skoraj nikoli! :)). Če je Manu poleg, toliko bolje. Drugače pa v luštni družbi do cca. 8 bajkerjev in bajkerk, kjerkoli, le da niso samo speglani, “umetni” trejli! 🙂
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Najverjetneje nekje v hribih – in da je potrebno nekje z nizkega mesta štartati, ker to potem pomeni, da bo zelo malo ljudi in ne bo podobno nakupovalnemu centru.
Pa z dobro klapo kopati nov trejl na kakšnem hribu tudi ni slabo! 🙂
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Kopal trejle in čakal, da ga nekdo izumi! 😀 hahahha
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Težko. V zadnjih 3, 4 letih sem jih fural vsaj 35, prej več.
Najljubši mi je tisti, ki ga vozim v dobri družbi na dober dan oz. tisti, ki ga dokaj redno vozim (kar se mi vse bolj poredko dogaja :/).
Tvoje prvo kolo?
Vsakič, ko preberem nov intervju in odgovor vprašancev, razmišljam in pridem do enakega zaključka … nimam pojma! 🙂
Vem, da sem se iz smučišča za hišo spustil s prevelikim Ponyjem, naravnost dol, na katerem sem komaj dosegel s sedeža na pedala. In ga polomil … ne vem pa, če je bilo to prvo kolo. 🙂
Niko, Manu in tolpa, foto Žiga Dolinšek
Tvoj vzornik?
Bi rekel, da ga nimam. Vendar vse bolj razmišljam, da so fantje, kot so gorenjski fotri/bajkerji/bilderji Bizy, Zuji, Remškar in njim podobni, vse večji vzor!!!
Tvoj mladi obetavnež za prihodnost?
Ni več tako zelo mlad in samo obetavnež, ampak defenitivno Prvi sveder Šentanela – Peršak! Tak užitek, kot je pa njega gledat, sploh ko na dirkah vozi hitreje od Gravesa, Hill a in podobnih asov … NORO!
Zna bit pa hiter Ivo, od Dixija mlajšega sin, glede na to, v kakšni družbi in v katerih koncih gor rase! Pazit ga bo treba!! 🙂
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Ni ravno nasvet, je bolj vodilo – vsi bi morali slediti “pravilu” “No dig, no ride!”
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil?
Bo kar “razpeljava” na zadnji dan odprtja Pece v 2014, zadnja fura, smo dobesedno peljali “na kavo” dol in nisem bil z glavo na bajku – in nimam pojma kaj se je zgodilo.
Prva stvar, ki se je spomnom, je bil obraz Zarje in vprašanje: “A si vredu?”, itak da sem… no, nezavest, izguba spomina, pretres, z*ebane tri glavne mišice leve rame.
Za nagrado pa sede, z levo roko v naročju, dve tretjine trejla v dolino in par mesecev čakanja, da so se mišice pocajtale.
Preberi še
Na verigi: Borut Zupan
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani
