Se jo sploh upamo imenovati “številka 2” pri BATT Crew in Flat Out Days? Monika je strastno vpletena v oboje, zdaj tudi v Bike park Kope, tudi o tem smo jo povprašali.
Moniko je na Verigo povabil Justus Rudolph.
Monika Mele
- Vzdevek: Moni, Mons, Moniq, Tjuljan
- Kraj: Brezovica
- Starost: 28
- Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Batt Crew, Športno društvo Batt, Flat Out Days, Bike park Kope, Loose riders Slovenija in seveda mojemu partnerju Janu 🖇
- @melemonika
Justus: Kako načrtujete in izvedete dogodek, kot je Flat Out Days? Koliko časa vse pripravljate?
Monika: Uf, ja, še se spomnim prvih Flat Out Daysov v Ljubljani, ki so bili organizirani v nekaj mesecih in so povzročali veliko manj stresa v primerjavi z organizacijo festivala v Kočevju. Samo načrtovanje je nekako na ramenih nekaj ljudi iz ožje ekipe, večina stvari pa pade name in na Jana. Jan prevzame celotno idejo gradnje, povabi profesionalne kolesarje na veliko linijo, poskrbi za spletno stran, podporo pri prodaji kart, sponzorje in še milijon drugih stvari. Jaz pa prevzamem vse ostalo – torej idejo za festival, urnike, dizajn, marketing, sponzorje, logistiko naročanja stvari, da bo festival potekal brezhibno in vodenje ekip na samem festivalu, kar je včasih velik izziv. Pride pa tudi čas, ko fizično pomagam pri sami gradnji linij, saj se moji možgani za računalnikom že trikrat navijejo okrog glave, in včasih rabiš to energijo sprostiti na terenu, ne v obliki furanja, ampak v obliki lopatanja ali grabljenja. Ker je imelo Kočevje veliko večji prostor, hkrati pa izredno malo infrastrukture, se je organizacija festivala začela takoj po zaključku prejšnjega festivala. Torej, eno leto načrtovanja, da se taka stvar spravi skupaj, je nek primeren časovni okvir … si pa vedno želimo še več časa, saj res želimo poskrbeti za vse, kar se da. Sam build je odvisen od lokacije in od dovoljenj, kaj lahko naredimo.
Vem, da sama ne voziš veliko, zato me zanima, kaj te bolj veseli: kolesariti ali gledati, kako drugi skačejo?
Seveda bi si želela več furati, ampak je večina mojih financ šla v razvoj festivala, tako da še ni bilo možnosti za nakup kolesa! Sigurno pa ga imam namen kupiti! Fora je, da se zavedam, da moje znanje furanja ni na zelo visokem nivoju, in ker furam samo, kadar mi kdo posodi kolo, pač poskušam držati nek respect do človeka, ki mi kolo posodi in furam v okviru svojih zmožnostih. Zato mi je zagotovo bolj zabavno gledati, kako drugi skačejo in ustvarjajo nenormalne gibe na kolesu. V moji glavi je to neka oblika umetnosti, ki jo ob dobrem sešnu z veseljem ujamem tudi v svoj fotoaparat.
Nam lahko izdaš kakšno skrivnost o prihodnosti Flat Out Days?
Obeta se nam svetla prihodnost! Če spremljate Batt Crew instagram, se vam sigurno že kaj svita, o čem govorim. #kopesozakon 😏
mtb.si: Samo eno vprašanje, na katerega pa se da verjetno odgovoriti tudi na dolgo: koliko nam lahko izdaš o načrtih oziroma dogovorih BATTa na Kopah?
Monika: Najprej moram povedati, da smo izredno hvaležni, da smo lahko del te neverjetne zgodbe, ki se bo zdaj razvijala še dlje časa. S Kopami smo stopili v partnerstvo, kjer bomo z Batt Crew gradili in razvijali celoten bike segment. To vključuje razvoj, gradnjo in vzdrževanje gorskokolesarskih prog ter organizacijo dogodkov in tekem. Jana poznam že nekaj časa in vem, da njegova glava ne neha razmišljati o MTB progah, tako da za prihodnost Kop se ni treba bat, ker je prišel Batt.
Kot smo že večkrat povedali na začetku, smo letos začeli bike park z ničle, kar pomeni, da se ne osredotočamo na obstoječo infrastrukturo, ki jo je bike park imel, ampak smo pripravili plan za obdobje 5 do 10 let, ki ga že pridno izpolnjujemo. Začeli smo z lažjimi progami in postopoma dodajamo zahtevnejše elemente. Določene proge vzamejo veliko več časa za gradnjo, zato se določene linije, za katere verjamem, da bi jih vsi želeli imeti že letos, obetajo šele v začetku naslednjega leta. Park bo v roku nekaj let imel povezavo na čisto vse vlečnice in sedežnice na Kopah – ja, tudi na Kaštivnik – brutalen teren za hude DH proge.
Nek osnovni plan, ki se obeta:
– Daljše flow in jump linije
– Napredne DH proge
– Začetniške proge in skills park
– Dirt park in pumptrack
– Posebne linije, ki bodo namenjene le za evente
– In še …Čez deset let to pomeni več kot 30 različnih linij. Plan je, da omogočimo slovenskim kolesarjem TOP pogoje za napredovanje in maksimalno zabavo na dveh kolesih 🧡
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Monika: Bike park Kope – s svojim bodočim kolesom – prvi krog z Janom za ogrevanje, potem z Manco za napredovanje in seveda z celotno Batt Crew ekipo in ostalimi člani Batt društva za zabavo in druženje 🎉
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Raziskovanje neraziskanih destinacij z Janom. Najbolj hvaležna sem, če je zraven prisotno morje, jezero ali reka.
Kaj bi počela, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Zame se ne bi veliko spremenilo. Verjetno bi šla bolj v smer jahanja konj, saj jih imam že od nekdaj rada, vendar trenutno nimam časa zanje. Kolesarjenje je kot veganska oblika jahanja.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Nimam ga še, sem si pa že ogledala enega. Obožujem stvari, ki služijo meni, in ne obratno. Glede na to, kakšno podporo in kakovost ponujajo Nicolai Bikes, mislim, da veste, kam ciljam. Nemška kvaliteta, možnost custom paint joba, hitro dobavljivi rezervni deli, in skoraj nič vzdrževanja – točno to potrebujem glede na svoj zelo zaseden življenjski slog. Trenutno rabim nekaj, kar ne zahteva preveč nege. To je to.
Tvoje prvo kolo?
Mislim, da je bilo nekoč mavrično kolo, to je vse, kar vem. Kot otrok sem se koles bala. Da obstaja gorsko kolo, pa sem dobesedno izvedela šele ko sem spoznala Jana. Namreč prihajam iz občine, kjer se večina stvari vrti okoli skupinskih športov in tekmovanj – nekaj, kar ni zame …
S kom bi najraje furala? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …
Hmm, realno nikoli nisem zares razmišljala o tem. Zagotovo pa bi rada furala z Lukasom Schäferjem, človekom z neverjetnim stilom furanja! Pa tudi z žensko zasedbo kolesark, kot so Gemma Corbera, Chelsea, in CJ – ampak najprej moram delati na svoji tehniki furanja, da bi lahko rekli, da res furam z njimi.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobila / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Ko tvoje telo ne more več – nehaj, ker jutri je nov dan.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnila? Tudi, če si ga v resnici nisi …
Verjetno je moje prvo gorsko kolesarjenje v Morzinu, v Franciji, eden od takih trenutkov. Nič posebnega, ampak ko ti roke zaradi utrujenosti ne morejo več držati balance, greš po tleh kot pingvin, potem pa trpiš zaradi svoje napake, ko si vsako jutro dobesedno prilepljen na posteljnino …
Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?
Moj glasbeni okus se iz dneva v dan spreminja.