Zamejec iz Milj “na delu” pri Golovec trails. Učitelj in vodnik z izkušnjami v dirkanju in poučevanju tudi v Italiji.
Ter smučar, že tretji po vrsti na Verigi. Povabil ga je smučarski kolega Uroš Šemrov.
Jan Ostolidi
- Vzdevek: /
- Kraj: Trst/Ljubljana
- Starost: 26
- Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : ŠD Golovec Trails
- @jan.ostolidi
Uroš: Jan, prihajaš iz okolice Trsta. Kako si se znašel v smučanju in kolesarjenju in ne npr. v vodnih športih?
Jan: To je vprašanje, ki mi ga postavljajo že od otroštva in na katerega nimam še res utemeljenega odgovora. Se mi zdi, da kot otrok nisem bil največji ljubitelj morja in vode na splošno. Preizkusil sem se v različnih vodnih športih, ampak me niso nikoli toliko pritegnili, da bi vztrajal v katerem izmed njih. Smučanje pa mi je predstavljalo veliko veselje že od otroštva. Tako so me starši vpisali v smučarski klub in začela se je tekmovalna kariera v smučanju, ki je trajala skoraj deset let. Po tem sem opravil še licence za smučarskega učitelja in zdaj je to moje delo med zimsko sezono. Kolesarjenje pa je vedno bilo zraven, ko nisem bil na smučišču. Vedno sem oboževal gledati spustaše v bike parku poleti in sanjal, da bi to počel. Z endurom pa sem začel po koncu tekmovanja v smučanju v želji po nečem adrenalinskem.
Kaj učite mlade na vaših učnih (f)urah? Katere prvine kolesarjenja so tiste, ki naj bi se jih mladina naučila, da bo kolesarjenje dobro in varno?
Kot učitelj in vodnik gorskega kolesarstva v športnem društvu Golovec Trails, se zavzemam(o) predvsem za varen in zabaven pristop k gorskemu kolesarstvu. Mlade in odrasle učimo osnovne in napredne tehnike vožnje na gorskem kolesu: osnovni položaj na kolesu (med spustom), zaviranje, zavijanje, dropi, skoki in druge. Predvsem čiste osnove so tiste ključne za varno in dobro vožnjo na trailih ter preventivo pred padci in poškodbami. Ravno v teh pa opažam dosti pomanjkljivosti v znanju predvsem pri amaterskih kolesarjih. Veliko poudarka je tudi na varnosti in pravilnem obnašanju kolesarja v prometu, na kolesarskih stezah in na večnamenskih poteh v gozdu.
Mlade kolesarje učiš tako v Sloveniji kot v Trstu. Kakšne so razlike med slovensko in italijansko mladino? In opaziš kake razlike med slovenskimi in italijanskimi kolesarji nasploh?
Rekel bi, da je glavna razlika predvsem v zanimanju mladine za gorsko kolesarstvo in popularnosti tega športa med mladimi. V Trstu je v zadnjih letih scena nekoliko v zatonu. Društva nimajo veliko članov in vpisov na tečaje, prav tako manjka infrastruktura. Ni namreč primernih kolesarskih stez, pumptrackov, vadbenih poligonov ali trail centrov, ki bi bili primerni predvsem za otroke in začetnike in nič ne kaže, da bi se kaj delalo v tej smeri. Tisti, ki pa se s tem ukvarjajo, lahko rečem, da so zelo angažirani. Kar se tiče Slovenije, se mi zdi, da je gorsko kolesarstvo veliko bolj popularno, na splošno se mladina dosti več vozi s kolesi in radi kolesarijo.
mtb.si: Občasno se pojaviš na dirkah serije SloEnduro. Si se poskusil tudi že v Italiji? Lahko primerjaš obe enduro sceni?
Jan: Tako je. Sicer sem zadnjih nekaj let bolj v vlogi učitelja in trenerja kot tekmovalca, se pa občasno še rad preizkusim na kakšni dirki SloEnduro in v teh uživam. Bolj resno sem dirkal v Italiji dve sezoni (2017, 2018), ko sem nastopal za društvo 360MTB iz Trsta in sicer na pokalu Triveneto. V tistih letih je bila scena v severozahodnem delu Italije zelo močna. Tekmovanj se je udeleževalo veliko število tekmovalcev, tudi takratnih EWS tekmovalcev. Osebno mislim, da je enduro scena v tem delu Italije izredno tekmovalno usmerjena, ni pa veliko interesa, da bi se kaj naredilo za širšo publiko oziroma na razvoju popularnosti tega športa med mladimi in amaterji. Tudi trase tekmovanj so večkrat prezahtevne za povprečnega riderja, kar je razlog za nekolikšen upad kakovosti in popularnosti serije. Takrat smo se udeleževali tudi serije SloEnduro, predvsem dirke 3 Camini v Trstu (upam, da bo še kdaj) in drugih in nas je vedno presenečala kvaliteta organizacije, timinga, lokacij ter tras dirk in vzdušja na dirkah, kar lahko potrdim, da je še vedno na zelo visokem nivoju. V tem je serija Triveneto takrat še precej zaostajala.
Imaš morda tudi italijansko učiteljsko, trenersko ali vodniško licenco? Lahko primerjaš sistem in usposabljanje v obeh državah?
Preden sem prišel v Slovenijo zaradi študija, sem učil mladino v tržaškem klubu Cottur, tako da imam tudi italijansko učiteljsko licenco. Razlik v sistemu usposabljanja je veliko. V Italiji ni posebej programa za gorsko kolesarstvo ampak se v sklopu usposabljanja obravnava tako cestno kot gorsko kolesarstvo. Po dveh splošnih stopnjah se lahko odločiš še za opravljanje licence posebej za gorsko kolesarstvo in za vodnika. V Sloveniji pa imata gorsko in cestno kolesarstvo ločeni usposabljanji. To daje možnost, da se bolj poglobljeno učiš o gorskem kolesarstvu, didaktiki ter metodiki poučevanja tehnik vožnje, servisu kolesa, grajenju in vzdrževanju poti, vodenju skupine in še marsikaj drugega. Je tudi več praktičnega dela na terenu kot na italijanskem usposabljanju. Lahko zanesljivo rečem, da je slovenski program usposabljanja bolj učinkovit in popoln.
Tržaško furanje nas večina pozna z zimskih turic nad Dolino ali z nekdanje enduro dirke 3 Camini. Kaj je tvoje najljubše furanje v okolici Trsta?
Menim, da okolica Trsta ponuja traile za vse okuse, od skalnatih tehničnih trailov na območju doline Glinščice do naravnih hitrih trailov nad Dolino tako na italijanski strani kot proti Ospu in na Tinjanu. Osebno najraje furam ravno to območje, predvsem traile izpod Socerba proti Ospu.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Jan: Tura raziskovanja in furanja novih lokacij in trailov s prijatelji.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Na smučišču, dobra količina novozapadlega snega, sonce in smučanje v pršiču.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?
Smučal.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Bi rekel kar moja nova pridobitev v garaži, Santa Cruz Megatower, igriv tank. Pravi užitek za vožnjo.
Tvoje prvo kolo?
Prvo kolo za furanje po trailih je bil Giant Trance. Takrat se mi je zdelo neverjetno imeti polnovzmeteno kolo in furati traile.
S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …
S klapo prijateljev, s katerimi se je vse začelo. Skupaj smo preživljali dneve na kolesu med poletnimi počitnicami. Res bi bilo super, če bi še imeli vsi čas za to.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Bodi vedno najboljša verzija sebe.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …
Pozimi na domačem trailu, ki prečka strugo reke. Odvzelo mi je sprednjo gumo na skali in poletel sem direktno čez balanco v vodo. Vode je bilo dovolj za ledeno kopel.
Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?
