Vzdržljivostni kolesar, občasni gorski, ter serviser koles (in smuči) v domačem Logatcu. Pa smučar, kot prejšnji člen Verige.
Uroša je v Verigo povabil Jan Napotnik.
Uroš Šemrov
- Vzdevek: /
- Kraj: Logatec
- Starost: 43
- Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Uroš Smuča in Ski Bor
- @uros.smuca
Jan: Kdaj si se odločil odpreti svoj kolesarski in smučarski servis in kje si dobil navdih?
Uroš: Že od nekdaj smučam in kolesarim. In zelo mi je všeč, da so smuči dobro nabrušene in namazane, ter da kolo brezhibno deluje.
Opremo za smučarski servis sem kupil od prejšnjega logaškega serviserja smuči, ker je se odselil v Kanado. Ker sem sem bil zaradi smučanja že kar poznan, sem si dodal še servis smuči. Ker sem rad kolesaril, sem zgrabil priložnost, da eno poletje delam v kolesarskem servisu. Tam sem se ogromno naučil in počasi začel kolesa popravljati še doma na svojem servisu. Sčasoma sem imel vedno več strank in ko sta v Logatcu eden za drugim zaprla vrata dva servisa, sem čez noč ostal “ta glavni” servis v Logatcu. Tako za kolesa kot za smuči.
Kdaj pa si odprl svojo smučarsko šolo?
Smučarsko šolo Ski Bor pa sem odprl leta 2009. Eno leto prej smo šli zvečer smučat na Ski Bor, ki je takrat ravno začel ponovno obratovati, in z šefom smučišča Pavlom Čukom sva se dogovorila, da na Ski Boru izpeljemo en tečaj smučanja. Ko smo tečaj zaključili, pa me je vprašal, če bi jaz imel na smučišču šolo smučanja. Sprejel sem izziv in postavil šolo iz nič. Sedaj, po 17 letih, pa je Ski Bor poznan daleč naokoli in tudi šola smučanja kar dobro dela.
Kaj najraje dobiš na servisno stojalo in zakaj – specialke, gorce, e-kolesa ali zimsko opremo?
Najraje popravljam specijalke in pa tekmovalne smučke. Ko je eno in drugo dobro zrihtano, se lahko zgodijo super kolesarski in smučarski dnevi.
Glede na to, da si razpet med zimsko smučarsko šolo in kolesarsko sezono: kje v vaših koncih trenutno opaziš večji razcvet, na snegu ali na pedalih?
Trenutno je večji razcvet na pedalih. Sploh cestnih kolesarjev je vedno več. Ti so nekoliko starejši, mladina pa je nora na polnovzmetena kolesa, da se lahko podijo po gozdnih vlakah in trailih.
mtb.si: Priznamo, o tebi ne vemo kaj dosti več kot to, da si pred dobrim desetletjem na lesenem kolesu opravil z vzdržljivostnim izzivom Dirka okoli Slovenije. So lesena kolesa od takrat še kaj nepredovala ali si naredil križ čez ta material?
Uroš: Kolesarim predvsem za lastno veselje in zdravje. Rad se vozim po odmaknjenih cestah v naših koncih.
Dirko okoli Slovenije sem odvozil 3x – dvakrat solo in ekrat v paru. Takrat sva v paru z Daretom Klavžarjem celo zmagala.Ko sem šel drugič na to preizkušnjo, smo pa res šli z lesenim kolesom, ki ga je izrisal Gašper Cafuta, izdelal pa David Čuk. Takratne izvedbe so bile res bolj prototip. Hoteli pa smo leseno kolo, ki ni le lepo za oko ampak je povsem uporabno, tako kot vsa ostala kolesa. Bilo je izdelanih približno 20 koles (cestnih in gorskih). Vsako kolo je bilo malo izboljšano in zadnja gorska kolesa so se res super vozila. Tudi cestna kolesa so neverjetno udobna. Odlična za daljše kolesarjenje. Za kako hudo dirkanje pa niso, saj so malo pretežka v primerjavi s karbonskimi kolesi. Pred tremi leti pa je David umrl in projekt lesenih koles smo tako zaključili.
Sicer pa se tekem ne udeležujem pogosto. Grem pa vsako leto na Maraton Franjo (ker gre ravno skozi Logatec). Po moje sem jo odpeljal že kakšnih 25-krat.
Zadnja leta pa se udeležim še maratona Istria300. Krasen maraton, ki je na koncu sezone in se imam čas pripraviti. Bil sem že na vseh petih izvedbah in vsakič uspešno dokončal 300 kilometrsko traso.
Če gremo še kako leto bolj v zgodovino – si odbrcal tudi eno dirko odprte kategorije na pokalu mladih XC Črni Vrh? Iskanje pozneje najde še kak XCM Erazem. Kakšne so tvoje MTB dirkaške izkušnje, te še kaj zamika?
Na Črnem Vrhu sem odpeljal eno tekmo, pa še to samo zato, ker je bila tekma ravno na našem Ski Boru. Takšno tekmovanje je zame čisto pretežko, ker se ne znajdem na tehnično zahtevnih delih. Pa tudi moje kolo je bilo čisto neprimerno (še 26-colski Ideal s 3×9 prestavami, rabljenega sem kupil za 300 €). Kljub temu nisem pa bil čisto zadnji na tisti tekmi.
Tudi Erazma sem 3x odpeljal, saj ga organizira prijatelj Erik in tako njega in ekipo podprem s svojo udeležbo. MTB tekme mi niso ravno pri srcu, sam nimam primernega kolesa in tudi moja tehnika vožnje po brezpotjih je katastrofalna. Po makadamu še gre, ostalo pa ni za nikamor. Na Erazma bom pa še šel, saj je kar dosti makadamskih cest.
mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?
Uroš: Raziskovanje novih cest in klančkov s prijatelji od jutra do večera, potem pa piknik in eno pivo.
Tvoj popoln dan brez kolesa?
Smučarski dan, ko ne zebe.
Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil kolesa?
Smučal oz. učil smučati.
Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.
Trenutno je moje najljubše kolo moja specialka: Cipollini Dolomia. Krasno se pelje.
Ampak vsakič, ko se še zapeljem z lesenim kolesom, se pa zbudijo spomini na Dirko okoli Slovenije. To je pa res nepozabna izkušnja.
Tvoje prvo kolo?
Neko rdeče, rusko, s plastičnimi gumami, ki se niso nikoli predrle.
S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …
Z Juretom Robičem. Pa Christophom Strasserjem. Oba sta dolgoprogaša in to so malo drugačni in zelo zanimivi ljudje.
Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?
Ne glej na to, kar ti je odvzeto, ampak na to, kar ti je dano.
Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …
Malo prehiter sem bil na spustu po vlažni cesti. V ovinku sem zapeljal s ceste in naredil preval v skalnat rob. Čelada je počila in dobil sem še 3 šive na roki. Na lesenem kolesu pa sem samo nosilec menjalnika zvil. Srečo sem imel.
Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?
