Freestyle gradimo skupaj
Ciklo Centar Wheelbase Maxxis Ride Freestyle Giant
9. novembra 2021

Od vlakca Wolf Racing Teama k trenutno ne najbolj aktivnemu jezdecu Supersnurfa, ki je že druga Snurfova DH generacija Markičev.

Jakoba je na verigo pripel Miha Malovrh.

Jakob Markič

  • Vzdevek: Jacob z ameriško izgovorjavo, če že
  • Kraj: Vrhnika
  • Starost: 22
  • Pripadnost klubu, podjetju, plemenu … : Supersnurf, trenutno pa bolj študent na FS kot pa karkoli drugega (prioritete)
  • @jakobmarkic

Pokrovitelj serije Na verigi

Factory Store luči Topeak

Miha: Kateri bike trip ti je bil najboljši bike trip in zakaj?

Jakob: 14-dnevni Whistler trip definitivno preseže vse ostale možne izlete, čeprav tudi tedenski tripi v Les deux Alpes so bili vedno vredni vsakega centa. Drugače pa Whistler, Kanada, je seveda tista neka lokacija, o kateri smo se mi zdi vsi v tem športu sanjali in imeli na “bucket listu” krajev, ki so vredni obiska. Nešteto ur pregledanih youtube posnetkov smooth lokalcev, ki redno furajo, npr. videi Rémyja Métaillerja po lepo speglanih progah, kot so kakšen A-line, Freight train in pa Dirt merchant, ki je bil tisto leto žal zaprt. Whistler je res pokazal, kaj je “meka” gorskega kolesarstva, kjer se vidi, kako celotno mesto diha za ta šport in kjer sem prvič v življenju videl ekipo, ki dnevno oblikuje in popravlja proge, kar se mi zdi, da so pri nas žal ne več kot le sanje.

jakob markič, downhill lošinj
DH Lošinj 2017, foto Klemen Humar

27.5 vs 29?

Leta 2020 sem imel priložnost kupiti novo enduro kolo in seveda sem se odločil za Specialized enduro expert 2020 model, 29 col. Prvi enduro bajk, prvi 29-colski bajk in prvi bajk s karbonskimi obroči. Seveda navdušenje nad delovanjem celotnega kolesa, ampak kar se tiče velikih koles (hkrati zelo lahkih), sem definitivno za 29 col. Verjetno pomaga dejstvo, da sem relativno visok in mi ni tak problem biti okreten na večjih kolesih, definitivno pa je 29-colsko kolo velik napredek od manjšega 27,5 kolesa zaradi večjega odpora na spremembo hitrosti in lepše rolanje čez luknje/nepravilnosti terena, ki jih kar naenkrat niti ne opaziš več, da obstajajo. Pa tudi togost karbonskega obroča veliko vpliva na celotno izkušnjo, ker po preizkusu navadnih sem bil malo slabšega mnenja.

Glede na to, da si zašel v avtomobilske vode, kdaj lahko pričakujemo prvi nastop na drift cup-u v E36?

Seveda je spontano zabavanje v snegu/mokrem z zadnjim pogonom res dobro, ampak recimo, da me trenutna pot pelje bolj v vode, kjer je cenilka le štoparica in ne komisija ocenjevanja stila vožnje. Naj bo ta komentar za zdej vse in se mogoče s časom razvije kaj več iz te zgodbe.

mtb.si: Še eden, ki ga lahko vprašamo – kakšno je bilo odraščanje “pod” Vrečkom?

Jakob: Kristjan Vreček je seveda najboljši trener, kar smo si ga lahko želeli, ker je hkrati lahko bil resen: pomagal pri izboljšanju tehnike in hitrosti na progi, med tem ko je lahko tudi dober kolega in je poskrbel za marsikatere smešne dogodivščine, ki so se nam pripetile v tistih parih letih in bodo za vedno v spominu. Bi mu lahko pripisal kar dober delež tega, v kaj smo odrastli danes, ker nas je potegnil k sebi pri naših 14 letih, ko smo rabli malo bolj “trdo vzgojo” in nas okrepil za življenje naprej in mu lahko rečem za vse skupaj samo HVALA Kiki!

Malo kdo ve, da si druga generacija Snurfove downhill šole. Kdaj si nazadnje kaj pofural z očetom in kaj ti je zanimivega povedal o dirkanju pred dvema desetletjema?

robert markič
Tudi ata Robert si zasluži eno – DH Kamnik 2004

Res je, en mesec po mojem rojstvu si je oče Robert kupil prvo downhill kolo (veliko ljudi neha furati downhill ob rojstvu otroka, ampak pri nas je bilo ravno obratno, haha) znamke Univega, modela žal ne vem, niti stric Google. V današnjih časih zgleda sicer to kolo, kot da ga je nekdo sam v kleti naredil, ampak takrat je bilo verjetno kar konkurenčno ostalim. Ko sem bil še v plenicah, je že tekmoval v slovenskem pokalu. Kasneje, ko sem bil star nekih 5 let, se kot eden prvih spominov spomnim neke dirke v Kranjski Gori in tega njegovega kolesa. Verjetno moje navdušenje do koles izvira že od tam, saj sem potem celo otroštvo preživel na kolesih v družbi s prijatelji in se vozil naokoli, gradil skoke, ki so te metali čez balanco itd.

On je še pripadal plemenu/klubu Snurfclub, predhodniku današnjega Supersnurfa, in doma v eni izmed omar vem da še zmeraj visi eden od teh dresov, ki so z dizajnom zelo močno spominjali na kros oblačila. Zanimivih zgodb je bilo kar nekaj, a se mi zdi, da mi jih je vseeno veliko zamolčal. Sploh pa, ker vem, kakšne zgodbe imamo mi, in se mi zdi da so bile tiste zgodbe bolj nore za faktor 10. V teh zgodbah so se dosti pojavljala imena, kot so Šumba, Logar, Volf … in so še danes na mtb sceni in jih vedno gledam z nekim respectom. Drugače pa furanja z očetom je žal bolj malo, ker sva vsak na svojem koncu Slovenije, ampak vsaj 1x na leto se najde čas in kaj skupaj pofurava. Vidi se, da še zmeraj uživa v temu športu, čeprav se jumpov hvala bogu raje izogiba. Treba skrbeti za starše, ker niso več iste kosti. Sem mu pa lahko zelo hvaležen, ker me je močno podpiral vsa ta leta. Drugače pa seveda ne bi bilo mogoče, ker vsi vemo kako velik finančni zalogaj zna biti ta šport, a žal nekateri niso dobili te podpore s strani staršev in ob takih zgodbah sem še bolj cenil to, kar mi je omogočil.

mtb.si (standardna): Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Jakob: Lokacija ni važna, dokler je taprava družba, kot so Emir Mujagić, Nejc Avbelj, Vreček, Erazem Kos in ostali.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Če ne za volanom avtomobila, pa sigurno nekje okoli njega, ko se ga nadgrajuje in/ali obnavlja. Ali pa potovanje s kombijem je zadnje čase vedno bolj privlačno.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Če bi finance dopuščale, bi sigurno zašel v vode motorsporta (karting/rally), drugače tudi windsurfam, ampak žal manj, kakor bi si želel.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

Specialized enduro expert 2020 29 col je bil res moje najlubše kolo vseh časov. Tapravo orodje za 99 % tipov prog! Ko je bilo to kolo pri hiši, mi je DH kolo malo izgubilo smisel, hkrati sem se pa tudi zaljubil v enduro disciplino in tudi odfural par tekem v sezoni 2020.

Tvoje prvo kolo?

Neki mali rdeči Rog s pomožnimi koleščki. Se tudi spomnim svojga prvega crasha ravno s tem kolesom, ko sem s pešpoti zavil v “žabji dol”, v neko malo močvirje, polno žab in pupkov.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Bryn Atkinson ali pa Brandon Semenuk.

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Premisli ,preden storiš, pa predvsem premisli, kako bi lahko s tem vplival negativno na ostale.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

To bo definitivno padec s kolesom na pripravah v San Remu 14. 3. 2019. Strgana sprednja križna vez in poškodovan meniskus. Najhujša bolečina, kar sem jih kdaj občutil (upam, da nikoli več), ampak še slabše pa dejstvo, da traja po operaciji vsaj 9 mesecev do 100 % rehabilitiranosti.

In še novost: Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Naj bo hkrati glasbena želja in za bonus še dober video. (Band je Bliss n Eso, skladba je Addicted)

Naslovna fotografija Žiga Mikeli. To je tako – če nimamo dobre, jo Vreček najde, tudi če bolj otroško!

Preberi še

Na verigi: Miha Malovrh
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Casio G-Shock
Ride Wheelbase Maxxis Freestyle Giant Ciklo Centar
Sledite nam