9. oktobra 2013

Enduro 29-palčnik s polnim imenom Cube Stereo Super HPC 140 Race 29 2013. Karbon in dobra opremljenost, pri letošnjem še kakšna pomankljivost. Si želimo toliko hoda na velikih obročnikih?

Med noge smo dobili še eno kolo letnika 2013. Ker za prihodnje leto razen opreme ni spremenjeno, bodo vsem, ki se morda spogledujete s tole zverjo, naši izsledki vseeno koristni. Zver je Cube Stereo Super HPC 140 Race 29. 29-palčnik nemške znamke z dovolj hoda (140/140) in dovolj položnimi koti, da mu rečemo enduro 29-palčnik. Enduro kolesa za tehnično zahtevne ture in za dirkanje, posajena na velike obročnike, ta družina ni prav ogromna, a za 2014 raste.

Stereo je gotovo njen član, čeprav so mu v (letošnjem) opremskem paketu Race začuda namenili tri kose, ki ne sodijo najbolj v to sliko: klasično sedežno oporo, trojni prednji verižnik in zadnji menjalnik brez sklopke. Omenimo, da sta nad opremo Race še dve, SL in SLT. Sicer pa še zdaleč ne moremo reči, da je Race po opremljenosti kakšno revše: pogonski sklop XT s prestavnimi ročicami SLX, vzmetenje Fox CTD (vilica 34 Talas), obročniki Sun Ringlé Radium, zadnja os X12 … in seveda karbonski okvir z zadnjo nihajko vred.

Tehtnica tako pokaže težo konkretno pod 13 kilogrami. Ni slabo za 29-palčno kolo z enduro zmogljivostmi in ob tem spodobno ceno.

Andrej pravi

Pravo enduro kolo, čeprav ima kakšen tekmec še centimeter ali dva več hoda. A res hecno, da s tremi verižniki, brez potopne opore in brez “tihega” zadnjega menjalnika z močnejšo vzmetjo. Tolažba: v verziji za 2014 ima vse tri rešitve. Trojni verižnik je za koga, ki bi imel to kolo bolj za ture kot za enduro dirkanje, celo uporaben. Potopno oporo se dokupi. Še najbolj sem pogrešal Shadow Plus, saj je bilo ropotanja in nabijanja menjalnika in verige pri spustih odločno preveč. Menjalnik s sklopko in potopna opora sta vendarle najboljša izuma zadnjega časa!

Oprema je odlična, sam se ne razumem najbolje le z zavorami Magura, model MTC. Saj nekako delujejo, le občutek pod prsti ni najboljši, pa še zavorna ročica z možnostjo iztaknitve pri padcu včasih kar pade skozi del hoda. Tu so malo privarčevali ali bili preveč domoljubni – če bi dodali zavore iz istega paketa, kot je pogonski sklop (ali tudi kakšen nižji Shimanov model), bi bilo bolje.

Vrhunec je gotovo lahek in tog okvir s primerno geometrijo, pa vzmetenje in obročniki. Tudi dobri plašči (Schwalbe Hans Dampf) dodajo svoje. To so ob zavorah tudi glavni dejavniki dobrega obnašanja.

Zame je bil testni okvir velikosti 16 palcev malce droben, zato si nisem privoščil namestitve krajše opore krmila. Na težkem terenu, čez večje korenine in skale, pride do izraza daljši hod. Tam je kolo tudi najbolj doma. Drugje … drugje pa sta mi tista odvečna dva centimetra na vilici hodila prej narobe. Dolga vilica na 29-palčnem obročniku pomeni visoko krmilo, v tem primeru je pri iztegnjeni vilici krmilo 105 cm nad tlemi. To skupaj z vzmetenjem, naravnanim na poln izkoristek, pa seveda ob geometriji in fiziki 29-palčnika ter kotu vilice (68 stopinj), ne da ravno najbolj vodljivega in živahnega kolesa. Na trenutke je blizu čolnarjenju, pa me sicer “stabilnost” 29-palčnikov ne moti kaj prida. Moral sem preveriti še dolžino cevi ob verigi, kar v veliki meri določa živahnost kolesa. 45 cm, kar je naprimer enako kot nedavno preskušeni Giant Trance X 29er, a 2 cm več od Specializedovega Endura 29. Zame bi položaj verjetno delno popravila že navzdol obrnjena krmilna opora. Vse pa bi gotovo rešil, če bi se endura vsaj pri tej znamki lotil na njihovem 27,5-palčnem Stereu. Manjši obročniki, boljša vodljivost, več hoda … Se pripočamo za test katerega koli od treh Stereov 160 Super HPC 27.5. Tudi naročila slovenskega zastopnika za 2014 so šla bolj v smer 27,5-palčnih kot 29-palčnih modelov.

Stereo 29 zelo dobro pleza in se odlično spušča, ni dvoma. Pri visoki hitrosti na razbitem terenu je stabilen. Dokler ni treba pri nižji hitrosti zelo hitro spreminjati smeri. Nad odzivnostjo nisem navdušen. To je bil moj prvi 29-palčnik z več kot 12 cm hoda. Zaenkrat nisem prepričan, da gresta 29 palcev in več hoda dobro skupaj. Morda za koga že, konec koncev si ljudje tudi na turnih in enduro kolesih krmila postavljajo dosti višje kot 105 cm od tal, kar se meni zdi skregano z vsako logiko upravljanja s takšnim kolesom, razen za ciljanje naravnost strmo navzdol. Odprte glave čakam, morda me prepriča že naslednje testno kolo.

Uroš pravi

Zopet ena karbonska mrcina pod nogami ljubitelja jeklenih okvirjev. Prvi vtis? Zelooo lep na pogled, dobre komponente, a na na oko nekoliko predolga krmilna opora. Drugi vtis? WooHoo, nenormalno hiter polnovzmetenec pri pedaliranju navzgor in igriv ter vodljiv navzdol. Kaj pa dobre in slabe strani?

Najprej plusi
Dizajn okvirja in karbonski zadnji del. Odlično. Cube, ki da veliko na ujemajoče se barve komponent in okvirja, je tudi tukaj zadel v polno. Bulls Eye! Dobra, nevpadljiva barvna shema, ujemajoči se obročniki, sedež, anodizirani vijaki na zadnji nihajki. Vse je tako kot je potrebno, brez da napišejo ime proizvajalca po celi spodnji cevi. Zadnji del: tog, a hkrati toliko prožen, da je vožnja v vseh treh stopnjah Foxovega CTD zelo dobra in všečna. Izbrane komponente so kar pravšnje za ta razred, zavore Magura pa zaokrožijo nemški dizajn in tehnologijo. Moram priznati, da Magure nisem vozil na kolesu še od časa Gustava, a so me prijetno presenetile. Dober občutek na ročici in glede na to, da še niso bile utečene, so svoje delo opravile zelo dobro. Na kolesu ne gre prezreti obročnikov. Že na pogled so ”bullet proof” in tudi v praksi se izkažejo za skoraj neuničljive in tukaj je Sun Ringle je z modelom Radium zadel v polno. Hans Dampf v kevlarski različici s širino 2,35 palca ter na plašču odtisnjenim logotipom Cube so zelo hitri ter s svojim profilom dopuščajo zelo agresivno vožnjo ter dobro polaganje kolesa med zavoji. V uvodu omenjena pre-dolga krmilna opora se med vožnjo ne izkaže za zgrešeno, le pri nastavitvi prednjega dela priporočam, da se jo spusti za en distančnik, saj je kolo, ko je vilica pripravljena na polno delovanje (140 mm) spredaj nekoliko visoko. Sedež proizvajalca Selle Italia, model X1 Trail je na pogled res bolj dirkaški, a je dovolj udoben tudi za na večurne ture.

Minusi
Absolutno manjkajoča potopna sedežna opora (vem, da bi bil zaradi tega kakšnega stotaka dražji, a se v 2014 izvedenki obeta tudi ta nujni ”gadget”), ki je na tovrstnih kolesih s toliko hoda praktično nujno zlo. Naslednja, morda res mikroskopsko majhna pomanjkljivost, ki je bolj kot ne estetskega značaja, je nezaščiten zgornji del gonilne osi, saj če veriga slučajno zdrsne z najmanjšega verižnika, lahko odrgne okvir, ki je kot že rečeno zelo lepo in estetsko oblikovan. A to je res manjša izmed pomanjklivosti. Bolj me je zmotil zadnji menjalnik, saj je veriga preveč udarjala v verižno cev, rešitev bi bil seveda menjalnik s sklopko, ki bi enostavno rešil moteče zvoke, vožnja navzdol pa bi bila skoraj neslišna. Naslednji minus, ki to skoraj ni, a vseeno. Triredni prednji verižnik je na takšnem kolesu z mojega vidika rahlo ”out of date”, saj bi bilo kolo enako učinkovito z dvo rednim verižnikom razmerja 26/38 ali celo 24/36, morda bi nekoliko zmanjkalo pri poganjanju po ravnini, a navkreber skoraj nebi smelo biti težav. Je pa res tudi to, da je Stereo bolj kot ne namenjen za epske vikend ture, ki ne trajajo samo dve uri in morda ravno v tem primeru tri redni prednji verižnik pride bolj prav. A to je po navadi bolj kot ne stvar debate in predvsem v stilu vožnje posameznika.
Stereo je hud, vsaj v tej preizkušeni modelni različici. Hiter navzgor in zeloo hiter navzdol. Lahek, z dobrimi komponentami, zelo všečnim in lepo oblikovanim okvirjem ter obročniki, ki se jih ne bi sramoval niti na kakšni bolj gravitacijsko usmerjeni mrcini. Dejansko ni samo Stereo, v bistvu je Dolby Surround. Super uglašen in pravo kolo za celodnevne ture. Palec gor za Nemce, ki v zadnjih nekaj letih kar dobro mešajo karte v gorskokolesarski industriji, čeprav je znamka stara že dve desetletji.

Posodil: Veb Company www.veb-company.si
Proizvajalec: Cube www.cube.eu

Cena: 3.499,00, v akciji za 2.799,20 evrov
Teža: 12,7 kg

Vse foto Anže Furlan/psgt-productions.com

Sledite nam