dare radulovic
Pumpaj Slo Velenje
Ciklo Centar Wheelbase Ride Loose Riders Freestyle Giant
10. maja 2022

Ljubljanski MTB veteran, eden pionirjev slovenskega spusta. Pred dvema letoma se je vrnil v naš šport, razen na kolesu in v njegovi alfi romeo pa ga na prireditvah lahko srečaš tudi za volanom mtb.si vana.

Dareta je na verigo pripel Roman Vukina.

Darko Radulović

  • Vzdevek: Dare, Darke, Denko
  • Starost: 54
  • Pripadnost podjetju, plemenu, klubu … : Pripaden sem vsem dobrim kolesarskim zgodbam, od kluba Gams dalje
  • @radulovicdare

Pokrovitelj serije Na verigi je

Grof Cycling Heli bike

Roman: Kdo te je navdušil ali kako si se navdušil za mtb? Kdaj je to bilo?

Dare: Zaradi slabih kolen sem opustil smučanje. Leta 1990 sem se ravno vrnil s smučanja v Ukrajini, ko so mi dali na razpolago, ali pustim smučanje ali pa me režejo. Sam sem rekel, da se ne pustim rezati, zato sem se odločil za spremembo športa in novo ljubezen našel v gorskem kolesarstvu. Navdušil pa me je nihče drug kot sosed Andrej Dekleva.

Glede na to, da si legenda pri nas in veteran MTB scene ter bivši tekmovalec – katera tekma iz tistih časov ti je ostala v spominu?

Spust na evropskem prvenstvu v Möllbrücku leta 1992. Nepozabna vožnja čez Podkoren z Marjanom Jaukom v njegovem kadettu, ki je imel, no, v bistvu ni imel zavor. To mi je Marjan povedal šele, ko sva prišla na cilj. No, pa ropotajoče posode na zadnjih sedežih. Jauk je s seboj tovoril skoraj celo kuhinjo. Slovenski kolesarski kolegi so se me hoteli odreči, saj sem za časa bivanja in dirkanja na progi za spust na suhi zemlji tolikokrat umazal dres in so me rotili, da naj vozim z drugim dresom in ne onečaščujem slovenskega grba. Od 130 v finalu se jih je 89 uvrstilo oziroma pripeljalo do cilja, sam pa sem končal dve mesti za idrsko legendo Juretom Gantarjem, in sicer sem bil 84. Ja, pa prehitel sem švicarskega šampiona Filipa Perakisa, ki pa mislim, da je imel še več težav na progi kot jaz.

dare radulović
EP Möllbrücke 1992, foto Aleš Fevžer

Vem, da si tudi zaprisežen alfist in ljubitelj italijanskih avtomobilov. Koliko alf in ostalih italijanov si imel?

Težko rečem koliko, saj sem celo življenje alfist in enostavno ne vem, kaj naj povem na to temo, saj vsakodnevno poslušam zbadanja v smislu “ali še imaš kraljico odstavnih pasov?” ali pa: “vam se ni potrebno pozdravljati na cesti tako kot se motoristi, saj se dnevno srečujete na servisu in skupaj kofetkate.” Trenutno imam ‘deteljico’ – Alfa Romeo Giulietta z 240 konji. Sem pa v fazi menjave, saj je glede na to, da rad hodim naokrog po kolesarskih parkih in še kje, Alfa malo premajhna in ni čisto ‘bajkerski’ avto.

mtb.si: Med pionirskimi časi v devetdesetih in zadnjimi nekaj sezonami si na kolesu manjkal več kot dve desetletji. Koliko si vmes razmišljal o kolesih in spremljal MTB? Si vedel, da ti to manjka v življenju?

Dare: O kolesih in o mtbju sem razmišljal neprestano, oziroma če me še enkrat vprašaš, bom odgovoril enako. Nenehno sem razmišljal o kolesih in absolutno sem vedel, da je to tisto, kar mi manjka v življenju.

Poleg alf te veselijo tudi stara kolesa, zlasti iz devetdesetih? Kdaj boš imel dovolj koles, novih in starih?

Nikoli 😀 :D. Želja je imeti čim več koles iz tistega časa. Predvsem tistih iz časov, ko sem začenjal kolesarsko pot. Saj veš, takrat so bile finance zelo omejene.

Kdo misliš, da bi lahko organiziral en “retro MTB” vikend s staro klapo na starih kolesih …? In zakaj ne ti?

Preveč zapeteno vprašanje in težko odgovorim. Edino, kar mi pade na pamet, je mtb.si, sam pa lahko pomagam pri izvedbi. Če pa greva poimensko, potem lahko naštejem nekaj modelov, ki so za tak event zagotovo že v nizkem startu: Uroš Ložar, Jure Gantar, Andrej Dekleva, ali pa v Švico pokličem Janeza Grašiča.

dare radulović
Z Romanom na Črnuče trails

MTB.si standardna: Tvoj popoln dan na kolesu (kje, kaj, s kom)?

Dare: Okoliški ljubljanski hribi z dobro družbo, uživam pa tudi sam.

Tvoj popoln dan brez kolesa?

Sprehod z mojo yorkširsko terirerko Lucy.

Kaj bi počel, če ne bi nihče izumil gorskega kolesa?

Moja alfa romeo 33 bi bila verjetno že bližje restavriranemu stanju.

Povej kaj o svojem najljubšem kolesu.

San Andreas je imel svoj čar in še danes sanjam, da bi ga zopet pripeljal nazaj v svojo štalo. Pa ni bilo idealno kolo za furat in geometrijsko ni bil nek presežek. A zaradi posebnosti in nenavadne oblike ter v končni fazi kultnosti. To je razlog, da je San Andreas na mojem spisku “must have again”.

Tvoje prvo kolo?

Rog Horizont, ko sem se prvič srečal z gorskim kolesarstvom. Kupil sem ga kot ’city bike’ in ga še isti večer ‘olupil’ blatnikov, prtljažnika in luči. Nato sva ga po celonočnem popivanju naslednji dan z Deklevo iz Ljubljane kruzala proti Krvavcu in ga s hudo muko, govorim zase, tudi osvojila.

S kom bi najraje fural? Komer koli na svetu (ali v vesolju), živim, mrtvim, namišljenim …

Prva dva, ki mi padeta na pamet, sta Hans Rey in Greg Herbold. Prvi zato, ker je pri svojih petinpetdesetih, uff, le leto je starejši od mene, še vedno legenda gorskega kolesarstva, Drugi pa zato, ker je leta 1990 vozil kolo, ki sem si ga sam želel imeti. To je Koga Miyata. Sam sem nekoliko kopiral njegov takratni ‘imidž’ z očali. Nosil je Oakley Frogskins v rumeni ali modri ali rdeči barvi. Takrat je bilo to tako kul. Zato so me na dirkah dostikrat naslavljali z: ”Glej ga, Greg gre.”

Najboljši nasvet, ki si ga kdaj dobil / ali nasvet, ki ga lahko daš drugim?

Uživej vsak dan posebej. Morda se sliši nekoliko klišejsko, a to je čista resnica.

Tvoj padec, ki si si ga najbolj zapomnil? Tudi, če si ga v resnici nisi …

Malce sem že v letih in sem stare padce že pozabil, zato se spomnim samo, da sem mesec dni nazaj nalomil rebra, ko sem na Črnuče trails preizkušal dolžine različnih “tablov”. Nato sem se naslednje jutro vprašal: “Darke, a je bilo treba”? In sem si odgovoril: “Ja, treba je bilo!”

Tvoja glasbena želja oziroma glasbeno posvetilo bralcem mtb.si?

Naslovna fotografija Borina Mišica

Preberi še

Na verigi: Roman Vukina
Na verigi – pravila in dosedanji izprašani

Ciklo Centar Wheelbase Ride Loose Riders Freestyle Giant
Sledite nam