Eden izmed idejnih očetov dirke je fotograf, ki utripa dirke še nikdar ni občutil na kolesu. To je Vedran Metelko.
Leteči reporter Mah je lovil in ulovil lovca na kolesarske portrete
Mah: Koliko si star, da lahko že daješ intervjuje?
Vedran: Predvčerajšnjim sem praznoval 49 let. Sicer nismo imeli časa pripraviti fešte, kupil sem deset flaš vina, potem pa nas je v zadnjem trenutku presenetil še en sestanek in steklenice čakajo na boljše čase.
Od kdaj si prisoten na dirki 4 Islands?
Od začetka, v bistvu še od prej, od leta 2012 dalje, ko se je rodila ideja, in seveda od 2015, ko se je izvedla prva dirka po otokih.
Kdaj boš dirko prevozil s kolesom in ne z avtom in fotografsko opremo?
Tega si želim nekako od tretje izvedbe, pa ne zato, da prevozim traso, ampak da vidim, kako je vam, tekmovalcem. Predvsem si želim voziti tam, kjer sem ponavadi fotograf, da vidim, ali je res tako težko, kot izgleda na vaših obrazih, ko vas ulovim v objektiv.
Kakšno vlogo imaš na dirki?
Že od začetka sem v vlogi fotografa, predvsem tistega, ki skuša ujeti čustva, in tisti pravi ‘vajb’ med kolesarji. Predvsem pa sama ideja, ki je prisotna že od takrat, ko smo začeli z organizacijo dirke na Plitvicah, da prikažemo tudi nekaj drugačnega, tudi našo obalo, in to vse povezati v kolesarsko zgodbo skozi fotografije.
Ne vem sicer, čigava ideja je bila v začetku s temi trajekti in povezavo med otoki, vednar smo skušali vse skupaj prikazati kot povezljivost med destinacijami, kjer je možno kolesariti, predvsem pa to povezati v dirko, ki je drugačna od Swiss Epica in ostalih evropskih dirk.
Ti imaš svojo ekipo fotografov in koordiniraš celoten potek dogajanja za objektivi?
Jaz sem vodja celotne ekipe fotografov. Na začetku na prvih treh ponovitvah dirke smo skušali združevati določene lokacije, kjer smo slikali in hkrati delali tudi videe. A ker je dirka postala večja in prevelika za delati oboje hkrati, smo morali v ekipo dodati več ljudi in s tem ekipo razširili na foto in video ter s tem pokrili več vsebine in več točk fotografiranja na sami dirki. Tako sem postal šef le fotografskega dela.
Kako iščete tiste prave atraktivne lokacije? Vam to v naprej predlagata Igor Rulj in Tomislav Zobec?
Moram povedati, da je na začetku šlo vse s kolesi, na tem mestu se zahvaljujem predvsem Ivanu Stipiću iz Gianta, ki nam je priskrbel kolesa, s katerimi smo potem Igor, Tomislav in jaz kolesarili po delih trase in iskali najprimernejše kotičke, kjer bi lahko prikazali lepote otokov in seveda kolesarje v kar se da lepi luči. Seveda se je dostikrat zgodilo, da sem po zadnjem sestanku tik pred dirko kakšno lokacijo za fotografiranje spremenil, a to ni pomenilo nič kaj drastičnega. Vsekakor pa sta Igor in Tomislav prečesala vsak centimeter trase in ja, večinoma sta lahko najbolj svetovala, kje naj bodo fotografi postavljeni.
Kakšno fotografsko opremo imaš?
Že od začetka sodelujem z Nikonom. Razlog? Ko sem njihov DSLR prvič prijel v roke, mi je najbolj ‘sedel’, saj mi je bila ergonomija pomembnejša kot hitrost fokusiranja, megapixlov …
Poleg športne fotografije, so tvoja druga ljubezen koncerti.
Koncerti so morda moja prva ljubezen, saj niso vezani na noben letni čas, dogajajo se pogosteje, več je potovanj. Čeprav je dirka po štirih otokih edinstvena izkušnja tudi za fotografa, so vedno isti otoki, podobne kompozicije in največja vrednost tukaj je to, da se menjajo ljudje oziroma tekmovalci. Nekateri sicer prihajajo dva ai trikrat, vsako leto pa je polno novih obrazov. In najlepše je, ko ti ‘modeli’ dobijo moj set edinstvenih fotografij, ki jih ne morejo dobiti nikjer drugje.
