Južnoameriški popotnici sta predčasno končali svojo avanturo. Pot med Jugom Argentine in Mehiko sta po dveh mesecih izolacije, brez izhoda v drugo državo ter s tem posledično nadaljevanja poti, zaključili v Quitu, glavnem mestu Ekvadorja.
V soboto, malo čez polnoč mi zacinglja messenger, na drugi strani pa Anja. Ha, sem si rekel, pa imamo zopet kakšno novico s strani južnoameriških popotnic. Res je bila, ne takšna, kot sem si je želel.
Anja je le sporočila: “Sva doma, sedaj greva prostovoljno v karanteno in najinega popotovanja je žal konec!” Odzval sem se s cmokom v grlu, saj smo na mtb.si spremljali vsak njun korak in to čisto od začetka, ko sta preko brniškega letališča poleteli proti jugu Argentine v Ushuaio. Tam je bil namreč start njune, po prvih izračunih leto in pol dolge avanture.
In potem vsak mesec reportaža, nešteti pogovori po messengerju, takšni in drugačni, tudi na temo koles, servisa, bikepackinga, vmes še kakšna debata o kulturi.
Po videu, ki sta ga 19. junija objavili na svojem facebooku, je bilo jasno, da se njuna pot končuje predčasno, sam pa sem si želel, da zadnje dejanje napišemo in objavimo, ko dekleti prikolesarita do cilja v Mehiki in nato, ob povratku v domovino, Andrej z njima naredi še klepet #mtbsilive.
Žal je koronavirus terjal svoj davek, saj je del Južne Amerike še vedno močno izoliran, vsaj kar se tiče gibanja preko meja mest, kaj šele držav.
Takole pravita dekleti:
“Midve sva doma. Za vrnitev sva se odločili, kot sva že povedali v video posnetku, zato, ker bo najmanj do jeseni vse zaprto. Lahko, da se bo zaprtje meja še podaljševalo in da bo do konca leta še kje kakšna omejitev gibanja, oziroma bo onemogočen vstop v drugo državo. Letos je tako zaradi Covid-19 potovanje po Latinski Ameriki zelo oteženo oziroma nemogoče. Domov sva leteli s tremi letali, pot je bila dolga in naporna, vse skupaj je trajalo sedemdeset ur! Kolesi sva žal morali prodati, ker je bil prvi let repatriacijski in prevoz koles ni bil dovoljen. Sedaj sva že v Sloveniji in žal brez koles. Hvala vsem da ste bili del najine poti in hvala mtb.si in tebi Uroš za spremljanje. Sedaj si bova vzeli čas za družino in prijatelje ter bova malce na off to poletje, tudi brez socialnih omrežji, ha, ha.”
Anjo in Barbaro smo spremljali v dvajsetih mesečnih reportažah, vmes sta prekolesarili več kot 12000 kilometrov. Imeli sta kar nekaj tehničnih težav, ki sta jih dokaj uspešno odpravljali. Nekaj malega se je z njima poigralo tudi zdravje. Premagovali sta visoke gorske prelaze, se vozili preko puščav, videli in doživeli veliko lepega, spoznali mnoge srčne ljudi, srečali tudi slovenskega popotnika Oliverja, vmes bili deležni presenečenja, ko so ju obiskali starši in še in še. Če si kakšnega izmed javljanj izpustil, ga najdeš na tem mestu.
Dekleti naj si odpočijeta, čim prej pozabita, da zastavljenega cilja zaradi višje sile nista dosegli in se pripravita na nove avanture. Te bomo na mtb.si z veseljem spremljali.
Še vedno ju lahko spremljaš na facebooku in Instagramu pod imenom The Bike Wanderers.
