29. februarja 2016

Dnevnik Primoža Tanka z njegovih norih petih dni na predstavi Masters of Dirt na Dunaju s fotografijami Sabine Von M in Hiishiija ter videom.

Primož Tanko, mojster letenja na 26 palcih iz Dolenjih Lazov pri Ribnici, je ob zadnjem gostovanju predstave Masters of Dirt v Stožicah že dobil svojo vlogo. Z zmago na video natečaju pa se je prebil še med udeležence največje predstave MOD, ki je bila prejšnji konec tedna na Dunaju. Tole je njegov dnevnik:

Evo, NORIH 5 dni v Dunaju je za mano in še kar čudno je, ker je vse mirno. Nikjer nobenih bencinskih hlapov, hrupa motornih sani, motorjev, buggyja …

Sreda 17.2.

Spakiram vse potrebno in se podam na pot proti Dunaju … sam … Bolj ko sem se bližal končnemu cilju, bolj se mi je večal nasmešek na obrazu, a hkrati se je večala tudi vznemirjenost. Ko sem vstopil v dvorano, so se mi oči zasvetile kot pri avtomobilu, ko prižge “dolge” luči haha … Veliki skoki, kamor se obrneš, perfektna zemlja in na koncu velikanski (12 m) nalet za bike program.

Po ogledu proge sem se odpravil v pisarno za vse prijave in hrati pozdravit Očeta Masters Of Dirt Georga Fechterja. Po vseh podpisanih izjavah sem se odpravil do hotela skupaj z slovenskim quad mojstrom Alešem Rozmanom.

Zvečer smo imeli še skupno večerjo z vsemi ostalimi riderji in to v uradnih business oblekah haha.

Četrtek 18.2.

Ob 9h se je začel trening. Živčen sem prikorakal na zaletišče skupaj z ostalimi riderji (Sam Reynolds, brata Godziek, Pavel Alekhin, Bienve Aguado, Bartek Obukowicz, to je samo nekaj znanih imen). Nastopilo je prvo vprašanje: “Kdo gre prvi?” haha. Ni trajalo dolgo, da se je nekdo opogumil in spustil prvi po zaletišču, ter takoj brez problema naredil backflip čez 11 m prvi skok in nato še čez drugi skok (6 m).

Prvi poskusi skokov so vedno najhujši, ampak se hitro navadiš in kmalu sem ugotovil, da je backflip pri takih razdaljah lažji kot skok naravnost. Že na treningu se je videlo kar nekaj hudih trikov in ko že misliš, da si videl vse, vedno nekdo preseneti s še hujšim trikom. Sicer pa kaj lahko drugega pričakuješ, če progo gradita Nemec Marcus Hampel (pro bmx in glavni strokovnjak za gradnjo prog po Evropi) in Avstrijec Clemens Kaudela (Team rider s tržiškega Wild Rida) in slabše od popolne postavitve skokov ni za pričakovat.

Tudi sam sem se moral potruditi s triki, kajti časa za trening ni bilo veliko. Nato je sledil trening za fmx in quad in tudi tam ni bilo nič manj napeto. Po treningu je sledilo kosilo za vse, ki je bilo organizirano v “backstageu”. Med vajami glasbenikov in fuel girls smo ostali riderji chillali v zaodrju ter čakali na priliko za še kakšen spust po progi, preden se odpravimo nazaj v hotel.

Petek 19.2.

Zjutraj smo vsi naredili še generalke pred večernim prvim showom. Določili so dvojice in jaz bi moral nastopiti z Rusom Andrejem Strižakom, ki pa si je poškodoval gleženj le nekaj dni pred odhodom na Dunaj, zamenjal ga je domačin Enzo Souza, ki je osvojil 2. mesto na video natečaju MOD na facebooku.

Bližala se je ura nastopa, kar se je videlo po prihajanju prvih gledalcev v dvorano. Končno je napočil čas nastopa. Luči so se ugasnile in zaslišal se je kratek uvodni nagovor, ki mu je sledilo prižiganje goreče kocke, v kateri je visela ena od drznih deklet ekipe Fuel Girls, zatem pa glasen pok! Zavesa, ki je prekrivala viseči oder, publiki razkrije glasbenike, obdane z obilico pirotehnike in nato rock ‘n’ roll baby SHOWTIME … Kar se tiče mojih trikov, sem odpeljal vse v redu in komaj sem čakal naslednji show in ponovitev vsega skupaj.


Uvodna fotografija in fotogalerija Sabina Mrak

Sobota 20.2.

Po uspešnem prvem nastopu smo skupaj s šefom Georgiejem in Dessmondom Tessemakerjem (bmx mojster, ki je imel vlogo mtb/bmx koordinatorja) sedli in se dogovorili o vseh podrobnostih za sobotna nastopa, da bosta še boljša od petkovega. Prvi nastop je bil na vrsti že ob 14. uri. V tem nastopu sem imel dve vožnji več, ker je bila kategorija “Battle of the centuries”, to pomeni, da se je določena skupina bmx/mtb riderjev pomerila z riderji motornih sani (x-games zmagovalec Heath Frisby, Jostein Stenberg) in quadom (Aleš Rozman).

V prvem runu sem odpeljal backflip na prvem skoku in nato 360 superman seatgrab to tailwhip, na katerega sem ponosen, kajti velja za izredno redek trik v bike svetu.

V drugi vožnji mi je šlo še bistveno boljše – po uspešnem backflipu na prvem skoku se odpeljal popolni cashroll na drugem skoku. Popadel me je neverjeten občutek sreče in zadovoljstva, kajti uspešno odpeljati tako težak trik in zraven zaslišati glasen aplavz in vpitje več tisoč glave množice je neverjetno. Po opravljenem boju proti težjim mašinam je bil čas za razglasitev in zmagali smo riderji mtb in bmx koles. Hip hip hura za nas, haha.

Po prvem sobotnem showu smo imeli slabi 2 uri časa za hrano in počitek. Pred nami je bil še drugi sobotni show, ki je dvorano napolnil do zadnjega sedeža. Izmed vseh kategorij v showu je najbolj izstopala kategorija “big bangers”, kjer so kolesarji Adolf Silva, Bienve Aguado, Nicholi Rogatkin in Patrick Guimez pokazali najhujše trike na fmx pristanek, ki je imel rahlo mehkejšo podlago zaradi varnosti v primeru padca, ki bi sicer lahko bil usoden. Pokazali so odbite trike, kot so double backflip no hander, backflip double grab superman, frontflip superman seatgrab, double frontflip, triple backflip by Patrick Guimez (žal neuspešno, ampak na srečo brez hujših posledic). Proti koncu te kategorije pa je Nicholi Rogatkin poskusil in v tretjem poskusu kot prvi na svetu odpeljal popolen 720 cashroll aka. The twister.


 Kmalu zatem smo se vsi kolesarji skupaj z motokrosisti in motornimi sanmi skupaj pognali v zrak, tako da je na vsakem skoku vsak iz med nas naredil backflip (cca 15 riderjev istočasno v zraku na glavo).

Zadnji dih publiki pa je vzel glavni vodja delovnih skupin in voznik buggyja Gerhard Mayr, ki je izvedel popolni backflip s štirikolesno zverino.

Kljub temu da je JB Peytavit utrpel hud padec ob prerotiranem frontflipu, je bil show čista zmaga in odličen razlog za bolj divjo žurko. #ridehardpartyhard

Nedelja, 21.2.

“Kje sem? Kaj se dogaja? Au, moja glava!” so bile prve besede marsikaterega riderja v nedeljo dopoldan. Trening je bil težaven, ampak za popoldanski show smo bili že vsi pripravljeni na norije v dunajski dvorani. Ponovno sem dobil priložnost, da pokažem kaj znam v “Battle of the century” (boju proti Alešu Rozmanu in kolegom z motornimi sanmi).

Ponovno sem hotel popraviti trik iz sobotnega nastopa in se pognal za 360 superman seatgrab to tailwhip, a mi žal ni uspelo zaradi napačnega odriva. Padec zame ni bil tako hud, kot je bil za kolo, saj mi je zamaknilo zadnji obroč. Odhitel sem v zaodrje v upanju, da mi uspe pravočasno okvaro odpraviti in se pravočasno vrniti za drugi poskus, a ker stvari na MOD showu potekajo zelo hitro, mi žal ni uspelo. Še zadnjič sem se skupaj z vsemi riderji ob koncu predstave podal na vrh pozdravit publiko.

Po zadnjem podpisovanju avtogramov sem še malo podebatiral z ostalimi proji in tukaj je en poseben občutek, da lahko iz oči v oči govoriš z idoli, ki si jih do zdaj spremljal samo preko interneta. Vsi so bili zelo prijazni, od organizatorjev do riderjev in še vsi vmes, tukaj lahko mirno izpostavim bmx junaka/(komedijanta) Mikea “Huckerja” Clarka, ki te s svojo prisotnostjo in obnašanjem vedno nasmeji (podoben karakter kot Filip Flisar hehe).
 
To je to iz Masters of Dirt na Dunaju. Kar se tiče nadaljnega nastopanja z njimi, je vse odprto, ampak srčno upam, da še kdaj dobim priložnost nastopiti z njimi, ker to je bilo sanjskih 5 dni moje bike karijere.

Pičimo nazaj v kruto realnost (beri domov) 😛

www.mastersofdirt.com

{gallery}2016/160229_modhiishii{/gallery}
Fotografije Hiishii

Sledite nam