Svetovno prvenstvo enoprestavnikov je v začetku meseca potekalo pri naših zahodnih sosedih, tokrat tudi z močno slovensko ekipo. Resna dirka ali cirkus na kolesih? Obojega po malem in še veliko več; predvsem velika maškarada.
V zgodovini kolesarstva se svetovno prvenstvo s “single speed” kolesi še nikoli ni ustavilo tako blizu Slovenije in zato je bila tokrat rekordna tudi udeležba naših tekmovalcev – kar štirje (in še nekaj več) se jih je borilo na dirki ter izboru za organizacijo naslednjega prvenstva. Kaj zares je SSWC? Dirka, maškarada, divja zabava, žaljenje koles s prestavami, tetoviranje, druženje, pitje alkohola, potovanje na drugi konec sveta. Vse to je sestavni del prvenstva, ki ga je letos gostila vasica Cogne nad Aosto, v samem središču nacionalnega parka Gran Paradiso.
Če ste bili kdaj na prvenstvu v gorskem kolesarstvu, potem pozabite na vse kar ste videli tam, saj ni nobene podobnosti. Urnik je sestavljen kar se da ohlapno, pravila se prilagaja sproti, večina tekmovalcev (in organizatorjev) se sprehaja naokoli s pivom v roki. Po divji petkovi noči je čas za štart dirke, vzpon do njega pa je ravno prav dolg, da se tekmovalci dobro zbistrijo. “Zlobni” Američani med razlaganjem pravil snamejo obročnike in jih naložijo v velike kupe, nato pa se dirka res lahko začne. Kdor je imel srečo, je po teku do koles našel svoje kolo nedotaknjeno, med njimi sta bila tudi oba letošnja prvaka. Naši niso imeli te sreče, svoje obročnike so iskali kar dolgo.
Nato se odvije dirka, oz. za mnoge izlet s kolesi, na kateri zares ni prav zelo strogih pravil. Tiste najhitrejše, te so praviloma brez mask in na vrhunskih aluminijastih ali karbonskih kolesih, spremljajo malo bolj resno in jih pustijo dirkati. Tiste bolj zadaj najprej razveselijo s pivom v okrepnih conah, ali pa jim morda za hec še malce prestavijo trakove. Vse se lahko zgodi in nič te ne sme spraviti v slabo voljo.
Naša četverica
Uvrstitve naše četverice so sledeče: vsi so prišli v cilj. Dani je bil prvi med njimi, svojo dirko pa je komentiral takole: “Dirka je bila odlična, proga vrhunsko pripravljena, le pivo na pit-stopu je bilo toplo. Ampak bilo je nujno potrebno.” Dani je bil veliko pozornosti deležen že večer prej na zabavi, oz. pripravah. “Priprave so bile naporne, trajale so do štirih zjutraj. Pili smo pivo in vmes je bilo treba kupiti še kolo. To je bilo res nujno,” še dodaja Dani. Marko je prav tako sodeloval v pripravah, a na dirki je imel vendarle nekaj težav: “Grapa na začetku je bila morda malo odveč, tako da sem bil prvo uro malo švoh, potem pa sem dobil pravi občutek. Po dveh pivih sem bil že v redu.” Dve pivi so morali tekmovalci spiti zato, ker sta bili pač dve okrepni coni.
Na prvenstvu smo imeli tudi Katjo, ki pravi, da je: “… največji dosežek, da prideš na tak dogodek. Tu pa je odlično!” S tem se strinja tudi Šimen, ki je tokrat nastopil v viteški opravi: “Prekrasen teren, super vzdušje, vreme je sodelovalo. Enostavno je treba poizkusit in začutiti to netekmovalno tekmovalnost. Enostavno priti sem in se zabavati.”
Bitka za SSWC 2014
Slovenska ekipa se je prijavila tudi na tekmovanje za izbor naslednjega svetovnega prvenstva. Za tega so si najbolj prizadevali Američani in ga tudi dobili (peljali ga bodo na Aljasko), Slovenci pa so bili na presenečenje mnogih drugi in to z zelo majhno razliko. Danijel komentira: “Ekipa je bila vrhunska, Janez se je odlično odrezal. Brez Janeza nam ne bi uspelo biti drugi. Ampak prvo leto ne moremo zmagati, to je dejstvo. Ampak zdaj smo tako povezani, da nam bo uspelo, samo na Aljasko moramo iti.” Mimogrede, Janez je v resnici Američan, ki si je prizadeval za prvenstvo v Sloveniji.
Rabite vedeti še kaj? To, da sta nova prvaka Jamie Busch iz Kalifornije in Angus Edmond z Nove Zelandije. Oba že hodita po svetu s svežo tetovažo. In za konec še Markov nasvet: “Vsem priporočam, da se začnejo voziti s single speed kolesom, ker dokler ne začnejo, ne vedo, da to nujno rabijo.”
Na uvodni fotografiji tisto, kar dobi prvak namesto mavrične majice. Trofeje še prodati ne more, če gre na kant. Vse foto Grega Stopar.
