Gorazd Šajn o svojem kolesu GT Karakoram iz zadnjega desetletja prejšnjega tisočletja. Po 28 letih mučenja po vsem svetu se je odločil, da mu podaljša življenje.
GT Karakoram ni bilo kolo, ki bi izstopalo. A za študentski žep čisto spodobno kolo. Dovolj domače na makadamu, dovolj trmasto za gozdne enoslednice in dovolj udobno za dolga potovanja z natovorjenimi torbami. Tipično kolo iz obdobja, ko so proizvajalci še verjeli, da bodo ljudje stvari tudi popravljali, ne pa menjali vsaki dve sezoni.
Po 28 letih je kolo izgledalo tako, kot izgledajo vsi veterani avantur: zdelano, obtolčeno in polno brazgotin. Ko se je na zadnjem potovanju pojavila nova razpoka na okvirju, krmilna opora začela kazati znake obupa, za finale pa sem na lokalnem klancu odlomil še gonilko, je nastopil veliki trenutek resnice:
GT Bicycles
Je eno tistih imen, ki ima v kolesarstvu “rockstar” status — posebej med BMX in MTB nostalgiki. Je kot kalifornijski mulc, ki popoldan leti čez dirt jump brez čelade, zvečer pa iz zvočnikov nabija punkrock.
Gary Turner (GT) je bil varilec in BMX oče, ki je svojemu sinu naredil močnejši BMX okvir, ker so takratni pogosto pokali. GT je praktično zrasel skupaj z rojstvom BMX kulture v ZDA. To ni bila korporacija, ki je “vstopila na trg”. GT je bil del samega začetka scene. Del BMX mentalitete so vnesli tudi na MTB sceno. Še posebej z norimi filmi Hansa “No Way” Reya.
Smetišče ali popolna obnova?
Sentiment je zmagal, potreba pa tudi. Cilj je bil jasen. Ohraniti čim več originalnih komponent, stroške držati na realnih tleh in kolo pripraviti za nadaljnje gravel ture, kolesarska potovanja ter družinske izlete, kjer se tempo meri bolj v številu hmeljevih vrčkov in sladoledov kot v vatih.
Vintage MTB
Prednost MTB koles in komponent iz 90-ih let je njihova skoraj brutalna preprostost. Okvir in komponente iz tistega obdobja so kvalitetne, vzdržljive in preproste.
Če nekaj poči — zvariš.
Če nekaj škripa — namažeš.
Če nekaj odpove sredi puščave — improviziraš.
In točno zato ta vintage kolesa še danes vozijo po svetu.
V 28 letih se je na kolesu nabralo kar nekaj vojnih zgodb:
- trikrat počen okvir,
- trije uničeni obroči,
- vsaj ducat zlomljenih naper,
- počena krmilna opora,
- zlomljena gonilka,
- in nešteto gum, verig, zajl, ležajev ter ostalega “potrošnega materiala”.
Ampak bistvo je v tem: vse se je dalo popraviti. Vedno. Povsod. Četudi v najbolj odročnih predelih sveta.
Kljub vsemu se je pri obnovi izkazalo, da kar nekaj komponent dobro kljubuje zobu časa in zmatranosti materiala, zato menjava ni bila potrebna.
Okvir
GT Karakoram je ime dobil po azijskem gorovju, kar naj bi nakazovalo na njegovo vzdržljivost in terensko orientiranost. Geometrija in oblika “triple tirangle” pa naj bi povečala togost okvirja in zmanjšala vibracije. 1998 je bil še zadnji letnik kolesa, ki je imel okvir izdelan iz cevi Reynolds 525. Potem je svet eksplodiral v aluminij in kasneje karbon. A jeklo ima svojo dušo. Malo se upogne, malo potrpi, predvsem pa ga lahko kjerkoli zavariš. Kar je dobro. Ker sem to večkrat potreboval.
Cevi Reynolds 525 so iz kakovostnega krom-molibdenskega jekla (Cro-Mo). Krom mu doda korozijsko odpornost, molibden pa trdnost. Velja za vzdržljiv in lahko varljiv material z dobrim razmerjem med trdnostjo in težo.
Leta potovanj po zahtevnih terenih in z obteženimi torbami so terjala svoj davek na okvirju. Vedno je počil ob zvaru.
Prvič je okvir počil v Tibetu.
Drugič v Sahari.
Tretjič ob Mrtvem morju.
Najlepše pri vsem? Vedno se je našel nek lokalni mojster, ki je zadevo pogledal, si nekaj zamrmral v brk, prižgal aparat in okvir v 10 minutah zvaril nazaj skupaj, kot da gre za vrtno ograjo.
Prvič se je to zgodilo še znotraj 5-letne garancije, zato sem doma dobil nov okvir. Le da je bil oranžen namesto črn. Kar je približno tako, kot če naročiš espresso kavo, dobiš pa mango smoothie.
Ko se je nazadnje ob Mrtvem morju pojavila razpoka, ga je po prihodu domov, v roke najprej vzel Jan (modrijan.com) ter poskrbel za varjenje in servis, vmes pa še Jože Peter Grahek (JPG Custom), ki je poskrbel za peskanje in barvanje okvirja. Odločil sem se, da ga povrnem v prvotno črno barvo.
Obroči
Z obroči nikoli nisem imel sreče. Mavic sicer velja za eno bolj spoštovanih znamk v svetu kolesarstva, a prvi set obročev sem uničil že po nekaj potovanjih. Pri obročih nisem gledal na težo, saj je za potovanja bolj pomembna robustnost, a tudi drugi set obročev Mavic se ni izkazal.
Vrhunec zgodbe se zgodi v kamboški džungli, kjer poči zadnji obroč.
Nekako se s prijateljem privlečeva do Phnom Penha in najdeva ulico, polno servisov za kolesa in motorje. Izberem starejšega mojstra, ki skupaj s sinom skrbno preveri svojo ulično stalažo obročev, izbere obroč in nanj preplete moje pesto ter napere. Po dveh urah in sedmih dolarjih je obroč pripravljen! Sam pa medtem v glavi računam, koliko kilometrov bo ta “sumljivo poceni kitajski obroč” sploh zdržal.
Izkazalo se je: zelo veliko.
Preživel je drugo potovanje. Pa tretje … In šele mnogo kasneje doma pri čiščenju kolesa opazim gravuro na obroču:
“ARAYA JAPAN”
Hitro guglanje razkrije, da gre za legendarno in spoštovano japonsko znamko, ki slovi po svoji dolgi zgodovini in izjemno kakovostni izdelavi obročev. Obroči so bili vseprisotni na tržišču, sploh v 80 in 90-ih letih na številnih MTB in BMX kolesih priznanih znamk.
Mojster v Kambodži je očitno točno vedel, kaj dela. Jaz pa sem dobil še eno življenjsko lekcijo: včasih človek z mastnimi rokami v majhni delavnici ve več kot cel internet. Obroča pa seveda niti slučajno ne nameravam sneti s kolesa.
Araya Japan
Araya je ena najbolj spoštovanih japonskih znamk v svetu kolesarstva, ki slovi po svoji dolgi zgodovini in izjemni kakovosti izdelave obročev. Podjetje Araya Japan je bilo ustanovljeno že leta 1903 in je sprva izdelovalo celo lesene obroče. Araya je bila ena prvih na svetu, ki je začela izdelovati specifične obroče za gorska kolesa. V zlati dobi vzpona gorskega kolesarstva so jih začeli uporabljati vsi vodilni proizvajalci kot so Scott, Trek in Specialized. Legendarni modeli Specialized Stumpjumper in Rockhopper so v 80-ih skoraj izključno prihajali z obroči Araya. V 80. letih so njihovi obroči postali standard tudi za BMX tekmovalce po vsem svetu (Haro, GT Bicycles). Veljali so za “neuničljive”, lahke in izjemno močne, zaradi česar so še danes izjemno iskani med zbiratelji vintage koles.
Komponente Shimano
Večina komponent Shimano je preživela vseh 28 let. Kar ni naključje. Komponente Shimano iz 90-ih let veljajo za bolj kakovostne. To obdobje velja za “zlato dobo” mehanske vzdržljivosti, saj so bili deli narejeni tako, da trajajo desetletja, ne le nekaj sezon. Ob brskanju po internetu ugotovim, da je trg vintage komponent še kako živ. Nekatere komponente XTR in Deore XT iz tistega obdobja veljajo za “sveti gral”.
Med potovalnimi kolesarji so recimo zelo popularne ročice menjalnika Deore XT “thumb shift” (thumbies). Za razliko od kasnejših ročic “Rapidfire”, ki so polne malih vzmeti in plastičnih zobnikov, so thumb shifterji Deore XT v celoti kovinski in izjemno preprosti. V njih se nima kaj pokvariti. Tudi če so umazani ali stari 35 let, jih razstavite, očistite, namažete in delujejo kot novi.
Po podrobnem pregledu ugotovim, da moram zamenjati samo počeno gonilko in piramido, za kar pa sem sam kriv, saj nisem pravočasno zamenjal verige in so se posledično zobniki preveč obrabili. Rabljeno gonilko Deore LX na Ebayu izbrskam iz Romunije.
Popotniška identiteta
Kolesu se odločim dodati še nekaj popotniške identitete. Potrgan sedež zamenjam z novim sedežem Brooks in ga kombiniram še z ročaji Brooks. Brooks med potovalnimi kolesarji velja skoraj za aristokracijo. Njihov najbolj znan model B17 je narejen iz usnja in je v njihovem katalogu že vse od leta 1890! Ja, prav ste prebrali – že skoraj 140 let izdelujejo praktično enak dizajn. Kar pomeni, da je starejši od avtomobilov, dveh svetovnih vojn in praktično polovice držav na Balkanu.
Po nekaj deset kilometrih se usnjeni B17 namreč prilagodi tvoji zadnjici, kot kolesarska verzija spominske pene, in s tem postane najudobnejši sedež na svetu. Sam se odločim za sodobno alternativo, model Brooks C17, ki zahteva manj vzdrževanja.
Brooks England
Ustanovitelj John Boultbee Brooks je leta 1866 izdeloval konjsko opremo. Ko mu je poginil konj, si ni mogel privoščiti novega, zato si je izposodil kolo. Sedež je bil tako neudoben, da se je zaklepal v delavnico in prisegel, da bo naredil nekaj boljšega. Rezultat? Prvi patent za usnjen sedež leta 1882. Od takrat so Brooks sedeži sinonim za kakovost, usnje in design.
Gume Schwalbe Marathon XR imam na kolesu že skoraj 20 let. Veljajo za pojem potovalnega kolesarstva zaradi svoje izjemne vzdržljivosti, odpornosti proti predrtju in profila, ki omogoča odličen oprijem na mešanih terenih (asfalt, pesek, blato). Obnovo tako zaokrožim z novim setom Schwalbe Marathon Mondial, ki je nasledil legendarne Marathon XR.
In tako je star GT pripravljen na novih 30 let avantur. Ali pa vsaj do naslednjega varjenja.
Schwalbe
Z nemško natančnostjo in svojim modelom Marathon XR so se usidrali v srca potovalnih kolesarjev. Njihov renome je hitro postal “ne boš imel defekta”. Guma je imela nenormalno močno zaščito proti predrtju, neverjetno dolgo življensko dobo in visoko nosilnost. Ko so jo leta 2010 ukinili, je touring scena kolektivno ponorela. Ljudje so kopičili zaloge, preden usahnejo. Zato je Schwalbe hitro predstavil naslednika Marathon Mondial.
Galerija: GT Karakoram in Gorazd po svetu
