Po petih letih Slovenec v idri za najvišje uvrstitve na verjetno največji gorskokolesarski preizkušnji v arabskem svetu – Al Adaide Desert Challenge v Katarju.
Al Adaide Desert Challenge, puščavska dirka nedaleč od Dohe v Katarju v Združenih arabskih emiratih, utegne biti res prva mednarodna gorskokolesarska preizkušnja v arabskem svetu. Izrael pač ni arabski svet, razen geografsko, in tam je mtb že dodobra uveljavljen.
V svetu, kjer kot prevozna sredstva vendarle prednjačijo veliki terenci, prestižna športna vozila, štirokolesniki in kamele, so kolesarsko dirko kot dogodek tretje kategorije UCI, disciplina XCP (relacijska dirka ali “point to point”, izvedli že petič.
Pri dirki ima prste vmes slovensko-hrvaška naveza: Andrej Filip je direktor dirke, Hrvat Tomislav Lončar pa obdeluje rezultate in počne še kaj drugega. Tudi zato so bili Hrvatje že nekaj krat na štartu, kakšen Slovenec tudi, v peti izvedbi minuli konec tedna pa je bil prvič en tak, ki je bil v igri za zmago.
Siko na desni v prvi štartni vrsti
Novomeščan Gregor Sikošek, znan po svojih dosežkih v amaterskih kategorijah na cesti, v gorskem kolesarstvu in tudi ciklokrosu, je na 40,5 km trasi zaostal le za zmagovalcem, Francozom Fredericom Gombertom.
Za Francoza je poganjanje in tudi kar nekaj hoje po puščavskem pesku, predvsem na deset sipin, pomenilo uro, 42 minut in 17 sekund dela, za Gregorja štiri in pol minute več. Tretji pa je bil Poljak Szymon Wasiak, sicer trener katarske reprezentance, pa ne prav blizu, 8 minut za Dolenjcem, četrti pa Hrvat Ivica Mesarić.
Pri ženskah je že od prve izvedbe ostala nepremagala finska olimpijka Pia Sundstedt.
Tole bi utegnila biti kar prva od desetih sipin
“Štartalo je nekaj več kot dvesto kolesarjev, poleg nas pa še tekači, ki so tekli na krajši progi, vseh skupaj okoli šeststo,” poroča Siko.
Po štartni selekciji nadaljuje takole: “Ko zadanemo prvo sipino, nas je bilo pet. Na prvi sipini se otresemo enega katarskega tekmovalca, tako ostanemo samo še štirje. Potiskanje kolesa in tek ob kolesu je bil na prvih parih sipinah še zabaven, nato vse manj. Druga sipina ista zgodba, vsi skupaj, vendar na spustu se otresemo drugega katarskega kolesarja in tako ostanemo samo prvi trije.
Spusti so bili zelo strmi, vendar nisi smel uporabljati bremz, ker si se samo vkopal in si šel lahko tudi navzdol peš. Na tretji sipini, ki je bila malce daljša, spust pa preveč položen, da bi letel na glavo, pa se že zgodi odločilna poteza dneva, ki se je kasneje izkazalo za uspešno. Francoski kolesar, ki je zmagal tudi lansko leto in že tretjič nastopa na tej dirki, je izkoristil svoje izkušnje ter spretnost ter skorajda v celoti odvozil sipino navzdol, kjer je pridobil kakšnih 30 sekund, jaz in Szymon sva ostala zadaj, no, tudi Szymon je zaostal še dodatnih 20 sekund za menoj, vendar me je po ravnini ujel, kajti upal sem, da bi ga s skupnimi močmi lahko ujela po dolgih ravninah z vetrom v prsa.”
Na koncu sta stala na prvi in drugi stopnički
“A tudi na ravnini je bilo še nekaj napihanega finega peska in zaradi napačne linije ali pomanjkanja izkušenj za razliko od Francoza tudi ravnine nisva zvozila v celoti in tako so sekunde in minute bežale po zlu!
Med 4. in 5. sipino je bilo tudi nekaj kamenja, tako da smo morali biti tudi pozorni na gume, da ne presekamo po neumnosti, kajti vozili smo slick gume na tlaku 1,0 – 1,1 bar! Na 5. sipini na obratu dirke pospešim in se otresem zasledovalca, tukaj sem zaslišal njegovo globoko dihanje in to izkoristil.”
Siko je prednost povečeval do cilja.
Lekcija iz aerodinamike. Kristjan, lahko fantu zrihtaš ene črne čarape?
Sikoškovo podrobnejše poročilo najdeš na njegovem blogu na strava.com.
Fotografije Al Adaid Desert Challenge / Vedran Metelko
