Od 23. maja 6 km urejene proge za spust s Krvavca v dolino s kar 850 m višinske razlike. Ključna beseda: napredovanje. Pa užitek!
Pa sem končno okusil spust, ki bi utegnil biti kar novost leta za slovenske gorske kolesarje, vsaj take, ki iščejo vsaj malce izzivov pri vožnji navzdol.
Na Krvavcu, prestolnici in Kranju najbližje ležečem smučišču – gorskem centru, kot se jim reče, odkar se resneje uvaja letna ponudba – že nekaj let stoji kratka, 1,5 km dolga proga med Tiho dolino in Gospinco. Nižje, na najprivlačnejšem delu s kar 850 m višinske razlike od zgornje do spodnje postaje, so se fantje sicer spuščali, a za premagovanje strmih linij po zahtevnem terenu so bila primerna le prava kolesa za spust s primerno geometrijo in plašči.
“Zdaj pa gradimo bolj zavito, manj strmo progo, lažjo, bolj tekočo,” sem večkrat slišal v zadnjem letu. Se da na strmine Krvavca postaviti progo za vsakogar, za začetnike in otroke? To bi pomenilo res nežne naklone, široke ovinke, s peskom utrjeno podlago. Tega nisem pričakoval, a sem se na ogledu proge Rock’n’flow dober mesec pred otvoritvijo vseeno pojavil s svojim “turnim” 29-palčnikom z 12 cm hoda in ne prav grobim profilom na plaščih, pa z odprto čelado in ščitniki le na kolenih. Mora it, sicer sem za v staro šaro, ali pa so graditelji res zavili predaleč od osnovne zamisli!
Moj vodič Anže Bizjak – Bizi, graditelj proge in vsestranski kolesar, je prišel z enduro kolesom ter s čelado za spust, tako da sem se že malo ustrašil.
Ob koncu zime nekateri deli še niso bili dobro utrjeni, ponekod se je našlo ilovnato blato, celo led pod listjem, nekateri deli so bili še sveže zgrajeni. Nisem imel ves čas vsega pod nadzorom, tudi na zadnjo plat sem enkrat sedel. Zgornji del zaradi strmega in zahtevnega terena nikdar ne bo super lahek, nikdar ne bo “flow country”, kot ga pojmujeta Hans Rey in Didie Schneider – povaljana steza, na kateri pustiš možgane na pašo kot na prvi jutranji furi na gladko steptanem smučišču. Ko pa si mimo prve četrtine ali tretjine na skupaj okrog 6 km dolgi progi, je vse bolj in bolj tekoče. Lepo speljani vstopi v zavoje te kar silijo k igrivosti, vmesni bolj odprti k napadanju … Če je bilo že zgoraj kaj takega, kar je na trenutek kradlo samozavest, ti jo spodnji del vrne s obrestmi. In kar je najlepše: spusta kar ni konec, vsaj v fazi spoznavanja.
{loadposition inside}
Krvavec smo s kolesi odkrivali že v pionirskih časih gorskega kolesarstva. Od doma iz Ljubljane, na noge, vsaj do Rozke na nekaj na žlico, če že ne do antene ali še višje, potem pa … po makadamu navzdol. S takratnimi kolesi se drugje ni dalo. Zdaj pa sem že kar nekaj let razmišljal, kako lepo bi bilo poleti kdaj pozno popoldan skočiti gor z gondolo in se recimo dvakrat na šus spustiti v dolino po lepo urejeni progi. Tako, rekreativno.
Zdaj to progo imamo! Tudi urnik obratovanja kabinske žičnice bo prilagojen, dvakrat tedensko (ob torkih in četrtkih) do 19. ure, tako da bom res lahko izpolnil svoje želje. Recimo da se bom spuščal 20 minut (gre tudi pod 15), pa tistih osem minut vožnje navzgor. Urica za 1700 v.m. spusta! Le tisto “na šus” bom s svojim kolescem vsaj v zgornjem delu malo prilagodil in se počasi privajal. To je poleg sproščenosti v spodnjem delu tudi največji bonus proge, saj na njej vsakdo lahko še napreduje. Sicer bi bilo lahko hitro dolgočasno. Strah pa je za vsakogar, ki ga veseli vožnja izven makadamov, odveč. V najslabšem primeru bo kje sestopil.
Napredovanje bi bila kar ključna beseda na progi Rock’n’flow. Pa užitek? Užival sem pa že taprvič in se ne bojim, da bi hitro skopnel! Saj ne, da bi bilo z rockom kaj narobe, ampak flowa je več in to je super.
Toliko zaenkrat z vtisi z začetka aprila. Na suhi progi in ob tem, kar je bilo še nazadnje postorjeno na progi, bo gotovo še lepše.
Otvoritev bo 23. maja, teden dni pozneje sledi dirka Bam.Bi – RTC Krvavec SloEnduro 4Fun.
O progi Rock’n’flow na rtc-krvavec.si
Preberi še:
Vozovnica Slovenske Alpe združuje 3 parke!
Vse fotografije Sandi Bertoncelj, poziral je Bizi.
