Desetletje po svetovnem prvenstvu v gorskem kolesarstvu mtb.si preverja kolesarsko temperaturo v nekdanji prestolnici spusta. Imajo festival in čisto nove poti s Kitzsteinhorna.
Leta 2002 je Kaprun, turistično razvit kraj streljaj od Zell am Seeja na Salzburškem, gostil največji cirkus tekmovalnega gorskega kolesarstva, svetovno prvenstvo. V devetdesetih je bil z dirko z Maiskogla že pred rojstvom svetovnega pokala v spustu tu nesporen center te discipline v Evropi. Tudi svetovno prvenstvo leta 2002 je bilo uspeh. Leto zatem so v Kaprunu gostili še finale svetovnega pokala, nato pa je na oder padel zastor, ki se ga nihče več ni lotil dvigovati. Lokalni turizem se je odločil, da vrhunskih mtb tekmovanj ne potrebujejo več, svetovni pokal pa se je preseli v Schladming.
Naj bo to povezano z najtemnejšim dnem v zgodovini Kapruna, požarom na železnici na ledenik Kitzsteinhorn jeseni 2000, ali ne. Po tistem so v Kaprunu od nekod hitro potegnili denar za novo gondolo na ledenik in hiteli reševati svoj ledeniški turizem, brez katerega bi lahko izginili z zemljevida alpskih atrakcij. Gorsko kolesarstvo se je v primerjavi s tem morda zdelo nepomembno. Dejstvo je, da v več kot desetletju mtb spektaklov na Maiskoglu Kaprun za temi predstavami ni imel gorskokolesarske turistične ponudbe, ki bi jo lahko tržil. Po odhodu svetovnega pokala je bila gondola zopet zaprta za kolesarje, poti v dolino prav tako. Kaprun je bil vsako leto mtb raj samo nekaj avgustovskih dni. Puška v koruzi po boljšem razmisleku ni bila presenečenje.
2012
Osebno ne verjamem v “klimatske spremembe”, globalno segrevanje in s tem krčenje ledenikov pa sta dejstvi. Ledenik Kitzsteinhorn nad Kaprunom je te dni zaprt, upajo na odprtje sredi septembra. To ni Hintertux ali kakšen drug od najbogatejših ledenikov v Alpah, ki jim snega šele bo začelo zmanjkovati. Na Kitzsteinhornu je snega dovolj za sprehode gostov iz arabskih dežel, smučanje pa te dni ne bi bilo posebno zabavno.
Da, pa je kolesarstvo spet zanimivo. Na reavno od danes ali včeraj. V Kaprunu že od leta 2007 prirejajo festival Bike Infection, ki je od zanesenjaških začetkov prerasel v odlično organiziran dvodnevni dogodek. Pred nekaj tedni pa so na Kitzsteinhornu odprli prve kolesarske poti. Razlogov za konec tedna v Kaprunu je bilo po dolgih letih zopet dovolj.
Kolesarska okužba
Lahko rečemo, da je Bike Infection festival, usmerjen malce bolj v kros. Glavna atrakcija petka, prvega dne festivala, je večerni XC Battle. XC bitko, ulično dirko na izpadanje, so tu prirejali že leta preden smo slišali za XC eliminator. Saj ga še zdaj prirejajo malce po svoje, v velikem finalu so morali moški prevoziti kar šest krogov, v XCE bi zadostoval eden ali največ dva. Zato na štartu tudi ni bilo našega Miha Halzerja, saj so tu na svoj račun prišli pravi XC tekmovalci. Slovensko čast je branila druga članica taistega kluba Energijateam.com Ana Zupan. Žal je v na pamet sestavljeni polfinalni skupini izpadla proti poznejši zmagovalki in drugouvrščeni, nato je dobila mali finale in zasedla 5. mesto.
Sobotna osrednja prireditev festivala pa je Snow climb, vzpon do Häuslalma pod Kitzsteinhorn z 22 km dolžine in 1500 m vzpona, vse po makadamih. Tudi nekaj spusta je vmes, približno 250 v.m., kjer pa je prehitevanje strogo prepovedano. Sliši se čudno, a ni težava, saj se do tja kolesarji že dobro razvlečejo.
Nastopilo jih je več kot 600, številni tudi na krajši trasi, ki se je končala na Maiskoglu. Na Häuslalmu pa je bil z novim rekordom (neverjetnih ena ura, 11 minut in 40 sekund) prvi kar avstrijski XC olimpijec, Beljačan Alexander Gehbauer, ki je dva dni pozneje odfrčal v London. “To je odličen preskus pripravljenosti,” je skromno dejal v cilju.
Tržišče za trde karbonske vilice torej še obstaja. Gehbauer je bil med najhitrejšimi edini z vzmetenjem spredaj, naslednji je bil šele naš znanec Steffen Thum, drugi z maratona Učka, na 11. mestu.
Odlično se je odrezal slovenski par v dresih Ganesha teama (tudi Avstrijci ne morejo organizirati vzpona brez njih). Iztok Dogša je bil 7. med moškimi z 9. minutami zaostanka za olimpijcem, Špela Škrajnar pa druga med 19 ženskami na daljši trasi. Bila sta tudi med redkimi, ki za pot v dolino niso izbrali gondole. Navsezadnje sta le “finišerja” Transalpa.
Prihodnje leto bi utegnil vzpon voditi še skoraj 500 m višje, saj pravkar gradijo novo cesto.
Bike Infection se v soboto zvečer konča s predstavo Freestyle Night na parkirišču restavracije in diskoteke Baumbar, ki jo pozna vsak nočni obiskovalec Kapruna. Prirediteljem je tokrat malce ponagajalo vreme, a se je večer vendarle z malce zamude le končal z mojstri letenja in triala. Nastopila sta trialista Tom Öhler in Petr Kraus ter freestylerji Michael Berran, Andi Brewi in Damjan Siriski.
Prijeten festivalček, prireditelji pa za prihodnost razmišljajo še o dveh bistvenih dodatkih: združitvi s krajevnim praznikom Dorffestom, ki je letos na sporedu teden dni pozneje, pomeni pa polno glavno ulico šankov in kramarije; ter razširitev kolesarske ciljne publike na enduro, saj so nad Kaprunom nastale nove primerne poti.
Kitzsteinhorn
Visoka in zaresna gora, na katero so “normalnim” dostop omogočile šele naprave. Novejša gondola z višine 911 m nad morjem pripelje do Langwieda na 1976 m, naslednja do Alpincentra na 2452 m. Na najvišjo postajo na ledeniku nam zaenkrat s kolesi ni treba.
Najvišja proga Geisstein se začne s spuščanjem po zoprnem grušču po sredini smučarske proge. Ko je strmo, gre le še naravnost. Z Gordanom sva se Kitzsteinhorna lotila na bolj ko ne turnih kolesih in sva imela nabijanja čez kamenje hitro dovolj. Ravno, ko sva si že predstavljala, kako bova blagajničarki zabrusila “Geld zuruck!”, se je začela poezija. Najprej čisto kratek odsek, za okus, malce naprej pa še vstop v pravi začetek Geissteina. Visokogorski alpski singletrack! To je kar stara planinska pot, z markacijami vred, ki so jo odprli še za kolesa. Pa ne le to, z nekaj ročnega dela so precej izboljšali vožnjo s kolesom oziroma po domače “flow” . Spremenili so nekaj naklonov, razširili edini zavoj za 180 stopinj, dodali celo nekaj prelomnic, s katerih se da poleteti, pa diskretnih bandic …
Če bi kdo pri nas za dvonamensko uporabo predlagal kakšno podobno planinsko pot, bi ga verjetno križali. A tu to očitno deluje. Pot bo verjetno terjala kaj več vzdrževanja, a ne bistveno, saj hitrosti niso velike, zaradi lepe tekoče vožnje tudi ostrega zaviranja ni, lep del pa poteka po skalah. Pohodniki pot še vedno uporabljajo, ob obojestranskih pozdravih so srečanja čisto prijetna. Malce nižje se pasejo tudi krave, ki nezdružljivost izražajo le s polaganjem tortic v idealno linijo.
Geisstein je primeren za skoraj vsakega gorskega kolesarja, če le prenese tudi nekaj malce bolj izpostavljenih odsekov. Večjih tehničnih pasti ni. S postanki v kočah na vrhu ali dnu se da tu lepo preživeti dan. Le grušča na vrhu se boste nažrli. Če bi se singl začel že na 2452 m, bi bilo pa res kičasto.
Pred zaključkom zabave na Geissteinu je Gordan našel še nekaj bodeče žice in se igral Johnnyja Hoogerlanda, potem pa sva se odpravila spoznat naslednjo progo Wüstlau. Od Langwieda se začne s povsem na novo zgrajeno progo, na kateri se težnost skozi zavoje in čez prelomnice lepo poigra s kolesarjem, a še ni povsem utrjena. Je bilo prehitro mimo, da bi kaj slikala …
Nadaljevanje je po makadamu z nekaj dinamičnimi gozdnimi odseki, preden Wüstlau napovratno zavije strmo v dolino. To je del, ki sva ga z Gordanom spoznala že prejšnjega dne, ko sva se pod Kitzsteinhorn herojsko odpravila na noge. Prijetno skurjena sva v prvem poskusu na tem spustu, ki ima nekaj strmih odsekov ter tesnih serpentin, tudi nekajkrat sestopila. V drugem poskusu, ko sva bila lepo spustaško segreta od Geissteina, pa tudi zaščitena, je šlo bistveno bolje. A spust ni lahek, vsaj začetek ne, označen je kot najtežji tod in ni za vsakogar. Nadaljevanje je lažje, z dobrih treningom ostrih zavojev za 180 stopinj.
Wüstlau se spusti za celih 1065 m, da pa se ga odpeljati kot nadaljevanje Geissteina, kar skupaj nanese bogatih 1541 m.
Tretja pot je Bachler trail. Začne se tam, kjer Wüstlau zadnjič zavije z makadama in se resno zaostri. Tako je nekakšna lažja pot v dolino, ki pa najprej terja tudi nekaj malega vzpona, preden te nagradi z gozdno stezico. Nisva preskusila.
Celodnevna vozovnica za neomejeno uporabo žičnic na Kitzsteinhornu stane 31 evrov.
Bike Infection na www.mountainbike-kaprun.com
Kitzsteinhorn na www.kitzsteinhorn.at
Na uvodni fotografiji Gordan na Geisstein trailu s Zell am Seejem v ozadju. Tudi v fotogaleriji skorajda ni drugih poti, ta je res najbolj slikovita … Foto A.D.
