Mah še vedno izbira novo kolo in se čoha po čeladi. Hej, določil ti ga bo tvoj stil vožnje.
Ko se oziraš sem ter tja in iščeš tisto kolo, ki ti bo služilo nekaj sezon, se največkrat zmedeš že pri razredih. XC, trail, enduro … Vsak razred ima namreč svoj namen.
Vsako ima svoj faktor
Tvoj stil vožnje ti bo določil novo kolo. Začetnike pogosto zadovolji že vzmetna vilica in začnejo gorskokolesarska raziskovanja s trdakom.
Na trdakih so tudi XC in maratonski tekmovalci, le da njihova kolesa segajo že v cenovni razred avtomobilov. Največkrat so postavljena na 29-palčne obročnike, razmeroma lahka, okvirji imajo agresivno geometrijo, dobro plezajo, a se zaradi manj vzmetenja po zahtevnem terenu slabše spuščajo. Znalci to “slabost” popravijo z delom nog in rok, ostali pa se počasi začnejo ozirati za polnovzmetencem.
Če faktor ni dovolj, potem pride še obseg
V razredu vzmetnih vilic in zadkov se srečujeta dve dimenziji kolesarskih obročnikov: 29 in 27,5 palcev. Večja lažje premagujejo ovire in bolje ohranjajo hitrost, manjša pa so lažja in bolj okretna. Manjša običajno izberejo tisti, ki stavijo na zahtevne spuste, vsi ostali se morajo odločiti sami. Običajno se na vsegorskih kolesih vrtijo 29-palčni obročniki, z večanjem hoda prek 140 mm in vstopom v enduro razred pa se velikost obročnikov zmanjša. Meje tu niso jasno postavljene in vsak proizvajalec ima svojo filozofijo. Tu velja povedati, da dobimo premer kolesa 27,5 ali 29 palcev šele takrat, ko na obroč nataknemo tudi plašč.
Enduro je novo vsegorsko
Z izboljšano geometrijo okvirjev so mnogi gorski kolesarji prešli v razred, kjer kraljujejo veliki hodi vzmetenja in položni koti vilic. Enduro kolesa so bila včasih prave gugalnice, danes pa so to povsem uporabna kolesa za ture in vzpone, ki vloženi trud bogato poplačajo na spustih. Postala so pravi prodajni hit, zato pred nakupom kolesa razmisli tudi o takem kolesu.
{loadposition inside}
A kaj, ko ni vse v dimenzijah
Ko boš ugotovil, kakšen okvir ti ustreza, se boš moral odločiti za material, iz katerega bo narejen. Le redki izberejo titan ali jeklo, večini sta na izbiro klasični aluminij ali novejši karbon. Aluminij je cenejši in udobnejši za vožnjo. Karbon je lažji, bolj tog in vso vloženo energijo prenaša v hitrost. Vsem tistim, ki se bojijo poškodb karbonskih okvirjev, naj povem, da se ogljikova vlakna prav lepo krpajo.
Imidž ali uporabnost
Naslednja odločitev je zlatnina, ki bo krasila tvoje kolo. Vzmetenje je največkrat znamke Fox in RockShox, lahko pa tudi DT Swiss, Magura, Suntour, vrača se Marzocchi, za izbrance tudi DVO, Öhlins in Bos. O tem, kateri je boljši, ima vsak svoje mnenje. Praviloma pa velja, da potrebuje RockShox pogostejše servise, Foxovi pa so dražji.
1x, 2x, 3x?
Tako kot 26-palčna kolesa je skoraj pozabljen tudi pogon 3 x 10. Na izbiro sta ti Shimanov ali Sramov 2 x 10 in 1 x 11, oziroma po novem tudi Sramov 1 x 12.
Sem zagovornik in uporabnik enega prednjega zobnika, ki zagotavlja manj tehničnih težav in miren in stabilen tek verige ter en kabel manj ob ali v okvirju. Res pa, da ti predvsem na zahtevnih vzponih lahko zmanjka lažji prenos. Tu te reši Sramov Eagle, manjši prednji zobnik ali večji zobniki zadnje kasete. Po njih ti bo verigo prestavljal Sramov ali Shimanov menjalnik. Vseeno je, katerega boš izbral, saj so menjalniki in zobniki kompatibilni. Iz iste hiše pa morata biti menjalnik in prestavna ročica. Zavore so povsem tvoja izbira. Preveri le, kako se zavorna ročica prilega prestavni. Včasih ne najbolje. Če bi rad zadevo optimiziral z le eno objemko na krmilu, bosta seveda oba istega proizvajalca.
Ti bolj ustreza svoboda, ali si raje vezan?
Imaš raje flat pedala ali tista na klik? Prva ti omogočajo hitrejše sestopanje s kolesa in so zato v kritičnih trenutkih bolj varna. Pri odločitvi, naj težak odsek spelješ, ali greš peš, ti dvignejo samozavest. Pedala na vpetje bolje prenašajo moč pedaliranja na pogon, saj jih lahko tudi vlečeš navzgor in ne le pritiskaš. A to je tehnično in kondicijsko dokaj zahtevno.
V sedlu
Dokler te prvič ne ožuli, o sedežu ne boš razmišljal. Poglej pa, če je pod njim potopna sedežna opora. Ta je eden boljših izumov tega desetletja in če je ni, ti bo njen nakup kolo dodatno podražil.
Večina se bo tu ustavila in odločanje jim bo s politiko kombiniranja komponent in cene olajšal proizvajalec. Samograditelji bodo razmišljali še o pestih, ležajih, obročih, krmilu … Življenje ti zna zagreniti le še barvna neusklajenost kolesa s čelado in preostalo gorskokolesarsko garderobo.
Ko boš razrešil vse te dileme, boš segel v žep, iz njega pregnal kače ter odštel denarce za novo kolo. Še sreča, da si o njem začel razmišljati dovolj zgodaj.
Preberi še:
Sladke težave, drugi del
Sladke težave, prvi del
