Naj bo vsako srečanje varno in prijazno. Kolesarji dajemo prednost drugim nemotoriziranim uporabnikom poti. Osnova lepega obnašanja. Kajne?
Dobrodošli pri peti učni urici bontona za gorske kolesarje. V Priporočilih turnim kolesarjem Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije piše takole:
Spoštuj ostale uporabnike.
Ne plaši drugih, daj vedeti da prihajaš. Prijateljski pozdrav je zelo dobrodošel. Bodi uvideven: upočasni vožnjo, vzpostavi komunikacijo, če je potrebno se umakni oz. sestopi s kolesa. Vedno ponudi pomoč kadar je to potrebno. Izbiraj manj obiskane poti.
IMBA: Yield Appropriately
Do your utmost to let your fellow trail users know you’re coming — a friendly greeting or bell ring are good methods. Try to anticipate other trail users as you ride around corners. Bicyclists should yield to other non-motorized trail users, unless the trail is clearly signed for bike-only travel. Bicyclists traveling downhill should yield to ones headed uphill, unless the trail is clearly signed for one-way or downhill-only traffic. In general, strive to make each pass a safe and courteous one.
Spoštuj ostale uporabnike.
Moj srednejšolski profesor slovenščine bi najprej popravil: Spoštuj DRUGE uporabnike. “Ostale” da je slabšalno, kot ostanek nečesa. Torej sem jaz prvi, drugi so pa “ostali”. Pa še tri vejice bi Jaro mimogrede dodal v to točko.
Spoštovanje do drugih nekako ni le stvar srečevanja na poteh v naravi, je stvar osnovne kulture in sobivanja v družbi. Opravičen je torej le kakšen puščavnik ali brodolomec na samotnem otoku. Vsi drugi smo družbena bitja, pa če hočemo ali ne. Neprilagojenost posameznika je še toliko bolj kritična pri morebiti konfliktnih situacijah, kot je promet, gasilska veselica, seja skupščine, pogovor o družinskem proračunu ali … srečevanje gorskih kolesarjev z drugimi uporabniki poti v naravnem okolju!
V nekaterih naprednejših kulturah opozarjanje na prijazno sobivanje niti ni toliko potrebno kot v “tranzicijskih”, kjer so vrednote še vedno (vedno bolj?) pomešane. Zelo ameriška točka v pravilih IMBA je naravnana v drugo smer: čisto tehnično, kdo ima pred kom prednost in kdo mora na koga paziti.
Uporabniki? Največkrat pešci, včasih konjeniki. Seveda tudi kolesarji! Motorna vozila so druga zgodba.
Ne plaši drugih, daj vedeti, da prihajaš.
Naša kolesa so razmeroma tiha. Če se ne vozimo ravno čez suhe vejice, če ne frčimo čez takšne neravnine, da veriga nabija po nihajki ali če nam ne krulijo sintirane zavorne ploščice, nas sprehajalec oziroma pohodnik ne bo slišal. Če klepeta, še manj. Če ne verjameš, pojdi enkrat za spremembno peš v gozd, po možnosti z zanimivo osebo, pa še kakšnim otrokom in psom. Srečanje s kolesarjem, ki te preseneti, ni prijetno. Kako ravnati, da ne plašiš ljudi? Beri dalje.
Prijateljski pozdrav je zelo dobrodošel.
Seveda, tako hkrati opozoriš nase in poskusiš narediti dober prvi vtis. Kot je tudi sicer v življenju, praviloma dobiš prijaznost nazaj, ne pa vedno.
Bodi uvideven: upočasni vožnjo, vzpostavi komunikacijo, če je potrebno, se umakni oz. sestopi s kolesa.
Po pameti. Če nisi ravno ti tisti, ki leze navzgor, je lepo, če upočasniš. Po potrebi (če je pot ozka, če je ljudi veliko, če so poleg begajoči otroci …) se ustavi in/ali sestopi.
Vedno ponudi pomoč, kadar je to potrebno.
V naravi smo. Nekdo potrebuje telefon za klic v sili ali le napotke, kako do koče. Kolesar potrebuje orodje, zračnico ali pomoč pri popravilu. Pomagaj po svojih močeh, tudi če ti to prekriža načrte s turo. Naslednjič boš morda sam potreboval pomoč.
Izbiraj manj obiskane poti.
To sodi tudi k točki, ki jo bomo obdelali pri naslednji uri. Če se za cerkveni praznik spraviš kolesarit na romarsko točko ali na dan planincev oblegaš njihovo pot, tudi prijazno pozdravljanje ne bo dovolj. Od ture ne boš imel kaj dosti, drug drugega boste imeli povhn kufer. Če boš to storil v skupini kolesarjev, se moraš resno zamisliti nad svojo presojo.
Yield!
Še malo o IMBA verziji. Tale Yield ni lahko prevedljiv, prosto ga lahko prevedemo kot “daj prednost”. Gre za pravilo šibkejšega (konj ni ravno šibak, je pa lahko plašen).
Pravijo, da bi morali kolesarji vedno dajati prednost drugim nemotoriziranim uporabnikom poti – razen če je pot jasno označena, da je namenjena le kolesarjem.
Kolesarji, ki se vzpenjajo, imajo prednost pred tistimi, ki se spuščajo – razen, če je pot poznačena le za vožnjo v eno smer oziroma le navzdol.
In odličen zaključek: Naj bo vsako srečanje varno in prijazno.
Prihodnjič v MT’Bontonu: Ture načrtuj vnaprej.
Na uvodni fotografiji dva znaka, ki v ZDA označujeta prednost na poteh. Prvi je najpogostejši, drugi pa redek in tudi zapleten. Ne, nismo sami narisali kupa dreka za konjem.
Priporočila turnim kolesarjem KTK PZS
IMBA Rules of the Trail
