Druga alineja Priporočil govori, naj ne bomo traktoristi (kot nam radi rečejo naši suhljati cestni bratje) in “skidioti” temveč naj bomo do podlage nežni kot jazbec.
Dragi slušatelji, kolegi gorski kolesarji, danes bomo vzeli drugo alinejo Priporočil turnim kolesarjem Komisije za turno kolesarstvo Planinske zveze Slovenije (velja tudi za čisto navadne, ne-turne gorske kolesarje, oziroma tiste, ki še ne vedo, da so v bistvu turni).
Kolesari brez puščanja sledi. Kolesari podlagi primerno. Razmočena podlaga se hitreje poškoduje. Ne zaviraj z blokiranim zadnjim kolesom. Uporabljaj obstoječe poti, ne delaj novih in ne delaj bližnjic. Kar si prinesel v naravo, odnesi tudi domov.
IMBA:
Leave No Trace: Be sensitive to the dirt beneath you. Wet and muddy trails are more vulnerable to damage than dry ones. When the trail is soft, consider other riding options. This also means staying on existing trails and not creating new ones. Don’t cut switchbacks. Be sure to pack out at least as much as you pack in.
Kolesari brez puščanja sledi.
Povsem brez sledi se seveda tudi hoditi ne da, če nisi indijanec. Z malce pozornosti in občutka pa ti lahko sledi le izkušen stezosledec.
Milan Kučan: “To je škoda, ki jo povzročajo gorski kolesarji”
Tako hudo gotovo ni, saj nismo edini uporabniki poti, smo v manjšini oziroma v visokogorju celo v veliki manjšini. Gotovo je še bolje, če se malo potrudimo.
Prvo dejstvo: naše gume so grobe. Drugo dejstvo: naša sila poganjanja je teoretično do največ 2000 watov (2,68 konjske sile), večje sile kot pri poganjanju se seveda razvijejo ob zaviranju, posebno med spuščanjem. Naše zavore so zelo učinkovite, kakovostno vzmetenje stik s tlemi še povečuje, tako da je najšibkejša točka te zgodbe trenje med gumo in podlago.
Najmanj oziroma nič sledi ne bomo pustili po trdnih skalah. Prosto kamenje bomo brez kakšne škode pač malo preuredili. Korenine bodo, če se ravno znajdejo na mestu zaviranja, počasi pokazale svojo notranjost. Pesek in zemlja pa se lahko ob pomoči večih dejavnikov razmeroma hitro vdata in erozija je tu. Ti dejavniki so posebnosti sestave tal, naklon terena, dež in urejenost poti za odvajanje vode.
Razmočena podlaga se hitreje poškoduje.
Da, zopet odvisno od podlage, a na marsikateri ti bo v mokrih razmerah z lahkoto sledil tudi stezosledec začetnik. Celo model tvojega plašča bo lahko določil. Ker v Sloveniji povsod kolesarimo “na šverc”, je na videz tudi zelo nepomembno, ali kolesarimo na šverc v suhem ali v mokrem. Ko bomo enkrat imeli legalne poti, ki jih bo nekdo urejal, bo kdaj v moči tudi kakšna zaprta, da se prihranijo ure in ure trdega vzdrževalnega dela. Tako je to v “razvitem svetu”. Ravnanje, kot bi tam že bili, pa ni odveč.
Ne zaviraj z blokiranim zadnjim kolesom.
Blokiranje zadnjega kolesa je le poredko tehnični prijem mojstra vožnje, praviloma pa začetniška napaka, ki ne služi ničemur. Takrat je zaviranje manj učinkovito, zadnji del gre iz smeri (včasih res tja, kjer ga želimo imeti), vpliv na podlago pa je daleč največji. In to vedno na istem mestu, na idealni liniji vstopa v zavoj. Na tekmovalni progi tam nastanejo valovi ali žleb, ki ga po dirki morda popravijo. V naravi pa žleb za svojo pot pod nekaterimi pogoji izkoristi voda.
Ne bodi zdaj kot star planinec in se ne deri na poti na kolesarja ali v komentarjih na video, če kdo kdaj potegne kakšen kos črte. Vsekakor pa ga opozori, če vidiš, da mu je to všeč in da drugače ne zna. Lahko mu rečeš tudi, da je “skidiot” (skidding idiot).
Uporabljaj obstoječe poti, ne delaj novih in ne delaj bližnjic.
Že omenjeno v prejšnjem MT’Bontonu: najlepše je kolesariti na utrjeni poti, tvoja singl’ca pa naj še naprej ostane samska (singl’ca pač), brez lomastenja čez borovnice. Naj te bog podrasti kaznuje z zvitim menjalnikom, če se voziš kar počez!
Kar si prinesel v naravo, odnesi tudi domov.
Tako je, kolesarji! Nikar ne odmetavajte pivskih steklenic in plastenk po gozdovih, PVC vrečk pa plastenk olja za verigo motorne žage! Da o pralnih strojih in starih fičakih, ki ste jih zmetali iz svojih nahrbtnikov, ne govorimo.
Še malo resnosti za konec ure prosim. Potrudi se tudi z drobnimi embalažicami čokoladic in gelov, s predrtimi zračnicami, pa je. Če nas vsem skupaj uspe tudi prireditev zapustiti brez kupov smeti, še bolje. Za dobro karmo in topel občutek pri srcu, celo za simpatijo pri sokolesarju/sokolesarki, pa lahko kdaj v nahrbtniku ali žepu najdeš tudi prostor za kaj, kar je neodgovorno odvrgel kdo drug.
Na uvodni fotografiji: Je že kdo razmišljal o Zakonu o medvedjem tacanju v naravnem okolju? Foto AD.
Naslednjič v MT’Bontonu: Nikdar ne plaši živali!
