Z Milanom smo izmenjali nekaj besed o servisu in tuningu vzmetenja.
Milana večinoma poznate pod vzdevkom Air ‘n’ shox. Bolj malo pa je znano, da njegova strast do vzmetenja izhaja s časov, ko je klasično RockShox Judy predelal na zračno. To je bilo nekje leta 1997. Milana je pot ponesla z gorskega kolesarstva v Srbiji na cestno kolo, kjer je svoje okolje iskal med domačo državo in Italijo. Po končani tekmovalni odisejadi se je ustalil v Sloveniji. In glede na družinske korenine (oče ima mehanično delavnico) je Milan svoj hobi prenesel v posel. Najprej v logaškem Cultu, potem je sodeloval s trgovino Orbea na Linhartovi v Ljubljani, na koncu pa pristal v lastnem servisu – Air ‘n’ Shox Suspension Center. Poleg servisiranja vzmetenja je bil kar nekaj časa prisoten tudi kot serviser na reprezentančnih tekmah, kjer je bedel nad brezhibnostjo koles. Glede na vse našteto se nam je zdel primeren sogovornik na zastavljeno tematiko – servis in vzdrževanje vzmetenja ter tuning le tega.
mtb.si: Milan. Servisiranje vilic oziroma blažilcev. Kako pogosto? In na kaj je potrebno biti pozoren?
Milan: Servis delimo na dva dela, osnovni in generalni. Osnovni servis temelji na menjavi prašnih tesnil in mazalnega olja. To je pomembno predvsem zaradi potopnih cevi, ki so na ven najbolj izpostavljene vsem zunanjim vplivom. Pri generalnem servisu, kot že ime samo pove, pa gre za temeljito obdelavo vzmetenja. Menjava vseh tesnil, olja ter vseh mikro delov, ki so sestavni del vilice ali blažilca. Vsi se zavedamo, da so pri avtomobilu redni servisi nekaj samoumevnega, pri kolesih, ki stanejo od 800 pa do 5000 eur in več, pa je pri servisiranju vilic včasih odnos lastnikov prav mačehovski. Včasih se odločijo za servis prepozno, oziroma takrat, ko je škoda že narejena.
Zakaj?
Nekateri mislijo, da so stvari večne in da ni potrebno nič vzdrževati. Vendar je potrebno tako kot pri avtomobilu ali motorju tudi tukaj zamenjati “olje”. Potreben je vsaj tisti osnovni servis, ki se po navadi izvaja na 30 do 50 delovnih ur. Generalni pa je priporočljiv med 80 in 120 delovnimi urami. Tudi če je nekomu stroškovno preveč glavni servis, je priporočljiv vsaj osnovni servis in s tem podaljševanje življenjske dobe vilic oziroma blažilca. Pri osnovnem servisu je pomembno tudi to, da ščistimo umazanijo, ki je nabrana pod tesnili, saj tudi umazanija pod tesnili lahko poškoduje drsno površino.
Kaj lahko storimo sami, da vzmetenje vsaj malo obvarujemo?
Dovolj je že, da pred vožnjo s kolesom obrišemo drsni del vilic in blažilca. To vam vzame pol minute. In je nekaj osnovnega, a hkrati zelo koristnega, saj se povsod, tudi na tesnilih nabira prah, drobci blata, kamenja … Priporočam pa, vsaj pri čiščenju kolesa kot celote, da uporabljate namenska čistila, saj so določene vrste čistil preveč agresivne in lahko negativno vplivajo na tesnila. Obstajajo pa tudi namenska olja za vzdrževanje tesnil, da ta ne razpokajo in so dlje časa obstojna.
Se servis vilice od znamke do znamke razlikuje? Je kakšna znamka, ki je po sestavi vzmetenja težavnejša za servisiranje?
Katero vzmetenje je bolj komplicirano od drugega težko rečem, saj servisiram vse vrste in znamke vzmetenja in konec koncev ne delam razlik. Res pa je, da ima denimo Fox v drobovju nekoliko več delov kot denimo Rock Shox. Vendar to ne pomeni, da je težji za vzdrževanje. Je pa zaradi nekaj dodatnih delov malenkost bolj zamudno. Lahko dodam le to, da vse vrste vzmetenja prihajajo nekako iz motociklizma, vendar so tam dimenzije vseh delov večje, tako da se po večini uporablja orodje normalnih dimenzij, pri gorskem kolesarstvu pa so deli, vgrajeni v vzmetenje, nekoliko manjši in potrebna je večja preciznost in predvsem zbranost ter uporaba bolj specialnih orodij.
Proces servisa vilic?
Vsekakor se je najprej potrebno pogovoriti s stranko, ki nam opiše, kaj je narobe pri samem delovanju vilice. Nato stranki razložimo, kaj bo potrebno zamenjati in koliko časa bo vilica oziroma amortizer na servisu. Nato vilico razdremo, odstranimo dotrajane dele, jo na grobo ščistimo, nato naredimo še ultrazvočno finalizacijo čiščenja. Vstavimo nove dele. Če ima vilica oziroma zadnji blažilec zračno kartušo, jo napolnimo z dušikom ali z zrakom, jo stestiramo in ko smo popolnoma prepričani v delovanje, pokličemo stranko.
Milan v elementu
Omenil si, da blažilce napolnite z dušikom. V čem je razlika?
Dušik se bolje obnaša pri delovanju blažilcev, saj se v notranjosti ne segreva toliko, kot bi se s klasičnim polnjenjem z zrakom. Z dušikom je odzivnost blažilca skozi, recimo deset minutno spuščanje, bolj konstantna in zato se pač poslužujemo polnjenja vilic in blažilcev prav z dušikom.
Kaj pa razlike med xc in dh vilico. S katerim tipom vilice je več dela?
Razlik med spustaško ali pa kroskantri vilico praktično ni, razen v velikosti kartuše, morda kakšnim tesnilom več ter v vzdržljivosti, saj je spustaška oziroma vilica z več hoda bolj obremenjena s silami. Z obema pa je dela približno enako.
Sedaj je priljubljen tudi tuning amortizerjev? Za kaj v bistvu gre pri tuningu?
Tuning je v osnovi predelava. Gre za prilagoditev oziroma izboljšanje delovanja (če govoriva le o vzmetenju) vzmetenja po meri in seveda željah stranke.
Kaj nekdo pridobi s tuningom vilic oziroma blažilca? Je to hitrost delovanja vilice ali še kaj drugega?
Sam tuning je izredno širok pojem, saj gre za različne vrste izboljšav. Od nastavitev kompresije, “rebounda”, kot tudi nižanja teže. Lep primer je kolo Blaže Klemenčič. Na kolesu smo naredili vrsto izboljšav, predvsem pa smo pazili na težo celotnega kolesa. Največ poudarka je bilo na vilicah, saj je bila želja tako po nižji teži kot tudi po boljši odzivnosti vzmetenja. Kar nekaj delov je bilo narejenih po meri, da smo dosegli željeni rezultat. Predvsem je bilo pomembno, da je vzmetenje delovalo hitro tudi pri nižjem pritisku ter bolje pobiralo neravnine pri večjih hitrostih. Podobno velja tudi za kolo Kristjana Vrečka, ki mi s povratnimi informacijami s terena daje vedno nove izzive pri predelavah. Tudi njegovo vzmetenje je bilo deležno kar nekaj predelav, predelali smo oljno in čisto na novo naredili zračno kartušo. S tem se je povečala odzivnost, zmanjšalo se je trenje pri večjem pritisku ter konec koncev smo tudi znižali težo, ki je sedaj nižja kakor pri tovarniški izpeljanki. In ravno zato pravim, da je tuning širok pojem, vendar se na željo stranke in na dane možnosti lahko naredi marsikaj.
Hvala za pogovor!
