V letu dni še en izdelek Janove ustvarjalne in rokodelske svobode se imenuje Libertas. S tem si želi tudi dirkati.
Pa naštejmo vsak pri sebi, kaj smo omembe vrednega naredili v zadnjem letu. Jan Modrijan je naprimer izdelal že svoje četrto kolo! Niti leto dni dni ni minilo, odkar je pokazal prvega: Kako si je Jan naredil kolo
In vsako doslej je bilo povsem drugačno. Jan, zdaj študent prvega letnika (primerne smeri), po sili veliko tudi na daljavo, se je spet oglasil. V nadaljevanju opisuje snovanje iz izdelavo enduro kolesa s prednjim trikotnikom iz karbona.
Jan: Minilo je leto dni, odkar sem izdelal in predstavil svoje prvo kolo, sedaj je tu že četrto. Moja velika ljubezen do koles in moja izobraževala pot strojnika se prav lepo prepletata. Jeseni 2020 sem postal študent Višje strojne šole v Postojni. Ker imamo v prvem letniku kar nekaj tednov prakse, korona pa je zaprla vrata marsikaterega podjetja, se je to zgodilo tudi meni. Najprej je sicer kazalo, da bom delal, potem pa je prišla kriza in nismo vedeli kako in kaj.
Ker je v meni že nekaj časa tlela želja po še enem kolesu, sva se s profesorjem praktičnega pouka dogovorila, da lahko za prakso izdelam kolo in tako se je začela praksa kar v domači delavnici. Želel sem izdelati kolo, s katerim bi lahko dejansko tekmoval. Moje prvo kolo je sicer vizualno lepo in posebno, vendar ima za hude skoke preveč pomanjkljivosti. Moj hardtail se sicer obnaša odlično in sem ga lansko leto dodobra preizkusil v Kočevju, vendar sem želel polnovzmeteno kolo za enduro dirke.
Izbira materiala
Ker je pri nas aluminij, ki bi ustrezal vsem mojim zahtevam, zelo težko dobiti, celega jeklenega pa nisem želel, sem se odločil, da se poigram s karbonom. Ker s karbonom še nikoli nisem delal, je to pomenilo ogromno raziskovanja. Potrebno je bilo preučiti različne materiale in metode izdelave. Zelo sem hvaležen bratoma Ferk, Juretu Berku in pa Ninu Dušaku, našemu hrvaškemu sosedu, ki so mi priskočili na pomoč z nasveti in so bili vedno pripravljeni odgovoriti na vsa moja vprašanja, ki jih ni bilo malo. Veliko sem se naučil od njih.
Ko je bil material/karbon izbran, prav tako metode dela, sem se lotil načrtovanja. Tu mi zelo pride prav moje strojniško znanje. Ob tej priložnosti se moram zahvaliti učiteljem z moje srednje šole Gimnazije Jurija Vega Idrija, kjer sem se naučil načrtovanja, risanja in uporabe različnih materialov. No, s karbonom ravno nismo delali, žal.
Geometrija
Vedel sem, da želim zadaj imeti nekje med 160 in 180 mm hoda. Nekaj dimenzij sem pobral z Mondrakerja, saj tako zelo pa spet nisem želel eksperimentirati. Medosna razdalja je 1265 mm, kot vilic pa je 64,5 stopinj.
Ko je na “računalniku” vse “štimalo”, sem kupil karbonska vlakna in smolo ter jeklo za nihajko. Kolo sem začel izdelovati na sprednjem delu, kjer sem uporabljal karbon, saj sem vedel, da bom zadnji – jekleni konec lažje prilagajal.
Postopek s karbonom ni tako preprost kot se zdi, ko si ogleduješ videe na youtubu, in to sem kmalu ugotovil. Nisem obupal, vedel sem, da bom zadevo dokončal, je pa bilo potrebnih vmes nekaj manjših sprememb in prilagoditev. Dela je bilo ogromno in pogosto sva z mojim očetom povijala karbonska vlakna pozno v noč. Ko imaš pripravljena vlakna in smolo ter se ti vse lepi za prste, ne moreš delati sam. Svojevrsten podvig je bil tudi zaključek, ko moraš karbon določeno število ur greti na visoko temperaturo. V garaži smo izdelali improvizirano peč in cel dan kurili na polno, tako da smo imeli v hiši pravo savno. Zraven te “peči” smo imeli vklopljen še električni radiator in električni grelnik zraka, da smo topel zrak dodatno vpihavali v “peč”.
Ko je bil izdelan sprednji del, sem iz jekla zvaril še nihajko. Delo z jeklom mi je bolj domače, zato je bilo tudi hitreje končano.
Krst
Moja kolesa že imajo zaščitni znak, tokrat pa sem želel kolo posebej tudi poimenovati. Odločil sem se za “Libertas“, kar pomeni svoboda. Zame je svoboda, da se zaprem v delavnico in ustvarjam po svoje, ne po načrtih, ki jih naredi nekdo drug.
Barvo sem imel izbrano že od samega začetka, odločil pa sem se, da ostane del kolesa nepobarvan, da se vidi karbonska vlakna. Izdelava je trajala približno dva meseca, ideje pa so bile v glavi že prej.
Ponovno je nastal single pivot, saj si nisem želel projekta še bolj zakomplicirati. Ker je bil že sam nakup materiala in ostalih drobnarij velik zalogaj, sem kot že večkrat do sedaj komponente pobral s svojih ostalih koles. Uf, bi bilo dobro, če bi imel kakšnega sponzorja.
Sedaj kolo preizkušam in zaenkrat sem zelo zadovoljen z opravljenim delom. Nastaviti in dodelati moram še nekaj detajlov in močno si želim z njim odpeljati kakšno dirko SloEndura.
Vsa Janova kolesa:
Kako si je Jan naredil kolo
Ko Jan začne pogrešati dirta
Jan je zdaj naredil 32-palčnika!