Še en pušeljc pripomb in predlogov na osnutek Zakona o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. Predlog za ločena zakona in ločevanje tekmovalnega od rekreativnega kolesarjenja.
Naveza Kolesarske zveze Slovenije še zdaleč ni edina, ki je poslala svoje pripombe in predloge na osnutek Zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju. To je po nam ta trenutek dosegljivih podatkih storilo še nekaj posameznikov ali skupin posameznikov. Objavili bomo vse, ki nas bodo o tem obvestili in nam dovolili objavo.
G. Franc Bizjak iz znane kolesarske (in borderske) družine iz Zgornje Bele je svoje dodal kar med komentarje na novico ob začetku javne razprave.
Tu pa objavljamo besedilo skupine posameznikov, seveda kolesarjev, na čelu s prvopodpisanim mtb pionirjem Zdravcem Božnarjem Sebancem, Cufijem po domače.
Ministrstvo za okolje in prostor
Direktorat za okolje
e-pošta: gp.mop@gov.si
gospod Mladen Berginc
Datum: 11.09.2011
Spoštovani g. Berginc,
kot vneti in zainteresirani rekreativni gorski kolesarji vam pošiljamo pripombe na OSNUTEK zakona o vožnji z vozili v naravnem okolju
1. NASLOV ZAKONA: je preširok glede na problematiko, ki se obravnava v zakonu. SSKJ pozna veliko več pojmov, ki ustrezajo poimenovanju vozila v slovenskem jeziku. V SSKJ-u piše, da je vozilo vsako prevozno sredstvo torej tako motorna vozila, kolesa, sani, vprege itd. (pojasnilo iz SSKJ: VOZILO: vozilo – a s (i) prevozno sredstvo, SANI: sani -i ž mn. (i) vozilo navadno z dvema ozkima drsnima ploskvama za premikanje, prevažanje po snegu, VPREGA: -e ž (e) vozilo, priprava, v katero je vprežena žival, skupina živali …), pri opredeljevanju pojmov (3. člen 4. in 5. točka) se avtor Osnutka sicer omeji na motorna vozila in kolo, torej bi se v duhu tega pojasnila naslov zakona moral glasiti Zakon o vožnji z motornimi vozili in kolesi v naravnem okolju. Poleg tega avtor Osnutka generalno prepoveduje vožnjo z motornimi vozili in kolesi v naravnem okolju ter v dveh členih zelo nejasno in nedorečeno dovoljuje nekatere izjeme. Sledeč tej logiki bi se moral naslov zakona glasiti Zakon o prepovedi vožnje z motornimi vozili in kolesi v naravnem okolju.
2. NAMEN ZAKONA: v uvodu Osnutka in v prikazu ureditve v drugih pravnih sistemih se jasno vidi, da je glavni razlog za pripravo zakona vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju. Kolo je prišlo zraven iz nam nerazumljivega razloga in je v bistvu kolateralna škoda k prepovedi vožnje z motornimi vozili: to se vidi predvsem iz drugega odstavka uvoda in iz prikaza ureditve, kjer se kot edini primer za vožnjo s kolesi omenja Bavarska, kjer je to »zgledno« urejeno s SPORAZUMOM, kot civilnopravnim aktom med udeleženci in ne zakonsko (prisilno) tako kot predvideva ta zakon.
3. PROBLEMI S TEM ZAKONOM:
1. GENERALNO: v isti zakon se tlači dve popolnoma nezdružljivi področji:
a. vožnjo z motornimi vozili, ki povzročajo hrup, onesnažujejo zrak z izpušnimi plini, v primeru nesreče ali okvare lahko z gorivom ali ostalimi tekočinami zastrupijo podtalnico, s svojimi kolesi in velikim navorom uničujejo tla.
b. vožnjo s kolesi, kjer prejšnjih nevarnosti ni, edino kar je mogoče očitati kolesarjem, da so mogoče moteči za gospe in gospode planince, ki se jim zdi nepojmljivo, da je kdo tako “nor”, da gre s kolesom v gore. Vendar tu gre opozoriti, da naravno okolje niso samo gore in gozdovi, ampak tudi poti po poljih, po Krasu itd.
2. PRAVNO: je nedopustno, da je vse prepovedano in so potem v nadaljevanju določene nedorečene izjeme govorim o III. poglavju VOŽNJA S KOLESI: (8. člen, 9. člen, 10. člen, 11. člen), prepoved v celoti je pravno nedopustna, način s katerim se naredijo nekatere izjeme pa je v slovenskem prostoru iluzija in pomeni, da če bo zakon sprejet in se bo dosledno izvajal, pokop gorskega kolesarstva v Sloveniji in tudi vseh dejavnosti, ki temeljijo na njem: predvsem turizem, trgovino in servisno dejavnost. Vprašljiva je tudi ustavnost take dikcije.
Na podlagi te analize predlagamo naslednje:
1. Splošna pripomba je da Zakon ne more zajemati dveh tako različni področji, ampak je potrebno spisati dva ločena zakona:
– Zakon o vožnji z motornimi vozili v naravnem okolju in
– Zakon o vožnji s kolesi v naravnem okolju.
2. S sprejetjem takega zakona bi v Sloveniji trpeli gospodarsko škodo predvsem na področju turizma, onemogočena bi bila rekreativna dejavnost gorskih kolesarjev, s tem bi bila povzročena gospodarska škoda proizvajalcev, prodajalcev in serviserjev gorskih koles in opreme ter bistveno bi bile zmanjšane možnosti za normalno delo tekmovalcev v vseh zvrsteh gorskega kolesarjenja.
3. Pripravljavcu zakona ponujamo sodelovanje pri pripravi novega zakona. Pri tem smo pripravljeni sodelovati v delovni skupini poznavalcev brez osebnih interesov, ki se bo strokovno in poglobljeno lotila problematike.
4. V novem predlogu zakona bi morali upoštevati dejstvo, da imata tekmovalno in rekreativno gorsko kolesarjenje različne zahteve in potrebe ter da je zato potrebno tekmovalni del gorskega kolesarstva omejiti na posebne poligone: kolesarske parke. Rekreativnemu delu gorskega kolesarstva (v to je vključen tudi turistični del ponudbe) je potrebno omogočiti dostop do vseh prometnic (cest, poti in gozdnih vlak) pod dogovorjenimi pogoji in omejitvami, na primer: določiti zgornjo višinsko mejo, kjer se še lahko kolesari, omejiti hitrosti, določiti odnos med pešci in kolesarji itd..
Na koncu bi dodali samo še to misel: zakon, če bo sprejet tak kot je predlagan osnutek, je nedorečen, neoperativen, realno neizvedljiv in sili uporabnike, nas kolesarje, v izvajanje prekrškov.
Lep pozdrav.
Zdravko Božnar Sebanc, David Praznik, Grega Šoič, Katerina Tomsič, Tadeja Rozman, Dejan Žolnir
