26. avgusta 2013

Peta ulična dirka v spustu v Sarajevu tokrat kot del festivala Valterise. Dež ni premešal vrstnega reda, nekaj diskusij pa je o dovoljenih in nedovoljenih linijah, tudi zmagovalčevih.

Minuli vikend je sarajevski Valter doživel že svoje peto vstajenje v obliki spusta z gorskimi kolesi. Proga, ki se prične nad starim delom mesta, je bila letos začinjena s težavnejšimi objekti. Dodatno strahospoštovanje pa je vzbujalo tudi vreme, ki bi z dežjem progo spremenilo v pravo drsalnico.

Med prijavami smo lahko med 67 tekmovalci iz vseh okoliških držav zasledili lanskega zmagovalca Aleša Virtiča ter Mirana Vauha, ki je na Valterju prav tako že slavil v drugi izvedbi leta 2010. Za Nejca Rutarja in Slovaka Filipa Polca je bila to prva sarajevska preizkušnja.

Nedeljski jutranji trening je minil brez presenečenj, raznoraznih servisov so bili deležni tako tekmovalci kot tudi proga sama. Kljub vsemu je marsikdo gledal v nebo, saj so se pred kvalifikacijami, ki so se začele ob 15. uri, nad Sarajevom začeli zbirati temni oblaki. Kljub dežju, ki je po petem tekmovalcu dodobra namočil progo, so kvalifikacije minile mirno. Prvi kvalifikacijski čas je postavil Aleš Virtič, sledila sta mu Polc in Rutar.

Za finalno vožnjo se je proga v celoti posušila, a so se nekateri tekmovalci preventivno raje predali kulinaričnim užitkom kot progi. Po finalni vožnji se je vrstni red iz kvalifikacij le malce premešal. Na drugo mesto je “uletel” Miran Vauh, osmoljenec iz kvalifikacij, saj je moral zaradi težave z merjenjem časa ponovno na štart. Rutar, eden redkih brez kolesa za spust, je zdrsnil na četrto mesto, tretje si je privozil Virtič, na zmagovalno stopničko pa se je tokrat povzpel skoraj specialist za ulične spuste Filip Polc. Po prvih petih slovenskih zmagah (Volf, Vauh, Drnovšek, Virtič) torej prva slovaška. Vreme je tekmovalcem v finalni vožnji tako prizaneslo, česar pa ne bi mogli trditi za podelitev, saj se je takoj po zadnjem nastopajočim dodobra ulilo in skorajda odplaknilo podelitveni oder.

Namest izjav o dobri progi in prijaznih gostiteljih imamo tokrat dve o domnevnem krajšanju proge oziroma natančneje izogibanju skakalnici.

Drugouvrščeni Miran:
“Polc je goljufal, ker ni skočil čez en skok, ki je bil zaprt levo in desno s trakovi na višini pol metra, skočil je kar prek trakov in si privozil nepošteno zmago. Od Filipa kot povabljenega tekmovalca tega nisem pričakoval. Zmagal je za pičlih 24 stotink, ta razlika pa v nagradi kar veliko pomeni.
Kot nalašč niso zabeležili mojega kvalifikacijskega časa, v katerem sem res dal vse od sebe in da bi lahko gradil vožnjo naprej za finalni nastop, a sem moral ponovno na štart. Na prevozu na štart se je ulilo in proga se je razmočila, postala drseča in marsikdo je odpovedal nastop, kajti organizator ni imel plana b za primer dežja. Na lesenih objektih niso imeli ne tepihov ne mrež, da bi zagotovili vsaj primerne razmere. Ker sem ponavljal kvalifikacije, sem porabil kar veliko energije, ki bi jo potreboval za finalni nastop. Proga se je v finalu kar posušila. Zadovoljen sem z drugim mestom, stestiral sem nove gume Continental Kaiser Project.”

Zmagovalec Filip:
“Pred svojim finalnim nastopom sem si ogledal progo in na tistem mestu ni bilo traku, moje dekle je bilo tam med finalom in videla je, da je šlo nekaj tekmovalcev mimo skoka. Tako sem se odločil, da grem tudi jaz tam. Odgovornost prireditelja je, da za ves čas finala zagotovi enako progo. Vem, kako je to zdaj videti, tudi meni ni vseeno … lahko bi skočil čez skakalnico z enako hitrostjo, kot sem to storil v kvalifikacijah. A to je dirkanje in upam, da je to dovolj, da bodo drugi razumeli, zakaj sem tako storil. Ko si pred dirko peš še enkrat ogledam progo in neka linija ni zaprta s trakom, si pripravljam svojo strategijo za dirko in tega nato pri visoki hitrosti ne morem spreminjati. Upam, da bo naslednjič proga bolje pripravljena in da do tega ne pride.
Dirka mi je bila sicer všeč, čeprav je bilo veliko naravnost z le malo ovinki, posebno dolge stopnice so mi bile všeč … Poganjanje mi ni bilo posebno všeč, a je bilo enako za vse. Po 9 urah vožnje domov zdaj pakiram in zvečer potujem na svetovno prvenstvo.”

Vrstni red (PDF)

valterise.ba

Na uvodni fotografiji Miran Vauh, ki bi potreboval nekaj krompirja, saj je v kvalifikacijah ravno pri njegovem nastopu zatajilo merjenje časa. Foto Anže Furlan/psgt-productions.com

Galerija Anžeta Furlana


Galerija Klemna Humarja/klemenhumar.com
{gallery}2013/130826_valter_klemo{/gallery}

Sledite nam