Pravilo o kaznovanju za nastopanje kolesarjev na tekmovanjih izven zvez bodo čisto zares uresničevali v sezoni 2014. Ni le ameriški problem, zaščititi je treba tudi slovenske prireditelje.
V zadnjem tednu je nekaj prahu dvignilo pismo predsednika UCI nacionalnim zvezam o doslednem upoštevanju pravila 1.2.019 o prepovedi nastopanja na tekmovanjih izven koledarjev nacionalnih in mednarodne zveze.
Danes je iz UCI prišlo obvestilo, da so striktno izvajanje pravila odložili do konca leta v pričakovanju, da se vsi udeleženi (nacionalne zveze, prireditelji, klubi in tekmovalci) pripravijo na izvajanje v letu 2014. Objava na uci.ch
Izvleček iz pravil Splošna organizacija kolesarskega špota UCI Pravila E0109 – SLO
3. Prepovedane dirke
1.2.019
Noben lastnik licence ne sme sodelovati oz. nastopati na dirki, ki ni vključena na nacionalni, kontinentalni ali svetovni koledar in hkrati nima pokroviteljstva nacionalne zveze, kontinentalne federacije ali UCI.
Nacionalna zveza lahko odobri posamezne izjeme za dirke ali posamezne dogodke, ki potekajo v njihovi državi.
1.2.020
Lastniki licenc ne smejo nastopati v aktivnostih, ki jih organizira suspendirana nacionalna zveza, razen na podlagi 18.2 člena UCI ustave.
1.2.021
Kršitve členov 1.2.019 ali 1.2.020 pomenijo enomesečni suspenz in plačilo od 50 do 100 CHF.
Imenovani člen je zadnja leta zašel v pozabo, a UCI nanj ni pozabila. Iz naftalina ga je potegnila organizacija MTB maratonov v Združenih državah Amerike, katerih so se začeli udeleževati visoko rangirani tekmovalci ekip UCI. Seveda so jih pritegnile lepe nagrade, ki so v zadnjih letih v ZDA poskočile tudi na 10.000 dolarjev in več. To je šlo seveda v nos ameriški kolesarski zvezi, ki je imela tekme v istih terminih. Te so zaradi neudeležbe najboljših tekmovalcev izgubile na popularnosti in posledično na udeležbi.
Toliko o ameriškem problemu, ki je pravilo potegnil na prve strani MTB medijev.
V Evropi do sedaj ni bilo večjih težav, saj so večinoma vse tekme pod okriljem nacionalnih zvez. So pa v zadnjih letih razne prireditve tudi v Evropi pritegnili tekmovalce tekmovalnih ekip, večinoma iz DH in maratona, z visokimi nagradami. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če se ta tekmovanja ne bi pokrivala s kategorizirano prireditvijo, ki bi seveda morala imeti prednost. To se je dogajalo tudi pri nas, ko so tako imenovane “vaške tekme“ včasih zaradi nagrad pritegnile najboljše slovenske krosiste in v enem primeru celo osiromašile državno prvenstvo v 4krosu zaradi dirke na Hrvaškem. Pred osiromašeno udeležbo ni bilo obvarovano tudi evropsko prvenstvo DH v Kranjski Gori, saj je v istem času dirka v Nemčiji ponujala visoke denarne nagrade. Res je, da potrebujemo čim več prireditev, a prireditelji, ki igrajo po pravilih, upravičeno pričakujejo, da se bodo njihove prireditve udeležili najboljši tekmovalci.
V izogib težavam v bodoče bi lahko kolesarska zveza stopila prirediteljem naproti in jasno opredelila, kaj prijava v nacionalni koledar prinaša pozitivnega in s tem prireditelje obstoječih in bodočih prireditev rešila strahu pred obveznostmi in stroški, ki tudi pridejo zraven. Vsem je v interesu, da je v koledarju čim več prireditev, saj množičnost zagotavlja bazo in posledično mlade tekmovalce in obstoj kolesarskih klubov.
Najbolj so na udaru seveda prireditve v maratonu in novi disciplini enduro, ki je zaenkrat še izven UCI, a pod njegovim patronatom. Naslednje leto, ko bo ta disciplina tudi uradno pod okriljem UCI, pa se bodo pravila spremenila in kakršnokoli ribarjenje v kalnem bi lahko prineslo precej škode tej atraktivni disciplini.
Sklep je torej, da je prijava prireditev v nacionalni koledar v interesu vseh vpletenih, saj le ta zagotavlja udeležbo najboljših tekmovalcev v disciplini in s tem večjo reklamo za prireditelja in sponzorje prireditev in v korist zvezi, saj s tem pridobiva na članstvu in prepoznavnosti.
