Če dober teden dni se pričenja Anjina in Barbarina bikepacking avantura. Mnogo kilometrov, še več neznanih poti in po načrtu – več kot leto dni preživetih na kolesu.
Slovenci imamo kar nekaj bikepacking zasvojencev in kar nekaj takšnih, ki se s kolesom od doma odpravijo na najrazličnejše konce sveta – tudi v Južno Ameriko. Tokrat sta s svojo avanturo na vrsti Anja in Barbara. To ne bo njun prvi bikepacking, zagotovo pa bo najdaljši in najbolj nepredvidljiv.
Da že imata izkušnje s tovrstnim kolesarjenjem, sta dokazali pred dvema letoma, ko sta prevozili Anglijo, Wales, Škotsko in Irsko – 2500 kilometrov v štiridesetih dneh. A južnoameriški izziv bo mnogo napornejši, tako fizino kot psihično.
Še manj kot deset dni
24. oktobra se z letalom odpravita z ljubljanskega letališča prek Amsterdama do Buenos Airesa in za konec čisto na jug Argentine, do Ushuaie. Tam bo start njune bikepacking avanture, ki ju bo nato vodila vse do Mehike!
Za uvod pravita tole: “Ker življenje tako hitro teče in ker nočeva, da naju prehiti, sva se odločili, da jo s kolesi mahneva od najjužnejše točke Argentine, od mesta Ushuaia, pa vse tam do Mehike, od koder puščava odprte možnosti, kam naju bo vodila pot.”
Barbara levo, Anja desno.
Skromen proračun bo velik izziv
Potovanje bo po prvih načrtih trajalo več kot leto dni, vse pa bo odvisno od financ. Zastavili sta si zelo skromen proračun in to je 5 evrov na osebo na dan, seveda ob predpostavki, da bosta večino časa “na divje” kampirali v šotoru, kuhali na bencinskem gorilniku ter se tuširali s prenosnim tušem.
Pot ju bo vodila po stranskih poteh, saj si želita videti neokrnjeno naravo Latinske Amerike in se zapeljati skozi neodkrite kotičke tega dela sveta. Prečkali bosta tudi vetrovno Patagonijo, pa najbolj suho območje na svetu – puščavo Atacama v Čilu, pot ju bo vodila tudi preko slane puščave Salar de Uyni v Boliviji. Ravno Bolivija bo kar velik izziv, saj bosta kolesarili na okoli 4000 metrov nad morjem in redek zrak bo v tem primeru kar težak nasprotnik.
Kaj pa oprema? Poleg njunih koles, seveda!
“Imeli bova šest vodoodpornih torb tri spredaj in tri zadaj. Računava, da bova imeli nekje petnajst kilogramov na osebo + voda, ki bo nanesla precej dodatne teže, sploh ko bova prečkali puščave. Takrat bova imeli med 10 in 15 litrov vode na osebo. Med rezervnimi deli bova na osebo vzeli dve zračnici, kakšnih 20 flik, pol samolepilnih in pol z lepilom, po en rezervni plašč, če se zgodi kaj nepredvidljivega. Rekli so nama, da je v tem koncu skoraj nemogoče dobiti plašče Schwalbe, model Mondial je namreč eden redkih plaščev, ki bi zdržal takšno razdaljo. Med osnovne potrebščine spada še rezervna veriga, rezervni spojni člen, tlačilko, rezervna žica prestav, 5 naper … To je pa več ali manj to. “
Anjo in Barbaro (The Bike Wanderers) lahko spremljaš na facebooku in instagramu. Tam boš deležen vseh informacij o njunem podvigu. Zagotovo pa se bosta punci javili tudi nam, nam podali kakšno zgodbo in ustvarili kako kratko reportažo.
Fotografije iz osebnega arhiva
