Slovenska kolesarska pobuda (SKP) je objavila svoja stališča v razpravi Planinske zveze Slovenije o dvonamenski rabi planinskih poti.
Slovenska kolesarska pobuda (SKP) je objavila svoja stališča v razpravi Planinske zveze Slovenije (PZS) o dvonamenski rabi planinskih poti. Izhodišča PZS smo objavili v začetku meseca, ta teden pa še nekaj mnenj z nedavne delavnice PZS na to temo.
Dokument, ki ga bo PZS prejela v javni razpravi, ima daljši uvod z utemeljitvijo, vsebuje tudi nova priporočila SKP za ravnanje gorskih kolesarjev naravi, znana tudi kot kodeks gorskih kolesarjev.
Povzemamo le kratke komentarje na izhodišča PZS glede odpiranja poti za dvonamensko uporabo.
Točka 1: Vožnja s kolesi izven poti je prepovedana.
SKP: Se strinjamo.
Točka 2: Za vožnjo s kolesom po planinskih poteh je potrebno pridobiti soglasje lastnikov zemljišča in planinskih društev, ki pot oskrbujejo in vzdržujejo.
SKP: Po našem vedenju je ob sprejemanju Zakona o planinskih poteh (Ur. l. št. 61/2007) Planinska zveza Slovenije dosegla načelni dogovor o soglasju z reprezentativno zvezo lastnikov zemljišč. Tovrsten dialog želi razvijati tudi Slovenska kolesarska pobuda.
Točka 3: Na planinskih poteh ima vedno prednost – planinec.
SKP: Se strinjamo, vendar navedeno ni stvar kriterijev za dvonamensko rabo poti, pač pa kodeksa gorskega kolesarjenja (glej tabelo 1). Predlagamo, da se ta točka umakne kot kriterij.
Točka 4: Vožnja s kolesi nad gozdno mejo (v visokogorju) je prepovedana, razen po obstoječih prometnicah.
SKP: Po našem mnenju in pregledu strokovne in znanstvene literature ne obstaja razlog za splošno prepoved. Predlagamo naslednjo navedbo: vožnja s kolesi po planinskih poteh nad gozdno mejo ni na splošno prepovedana, ustreznost primernosti planinske poti se presoja od primera do primera.
Točka 5: Minimalna svetla širina dvonamenskih poti je 1,5 m.
SKP: Se ne strinjamo. Predlagamo navedbo: minimalna svetla širina dvonamenske poti je 1,2 m.
Točka 6: Upoštevati je potrebno obiskanost oz. frekventnost poti.
SKP: Se strinjamo.
Točka 7: Naklon poti mora biti na celotni trasi pod 20 %.
SKP: Naklona poti kot kriterija ni možno določiti arbitrarno in ločeno od drugih dejavnikov, npr. trdnosti podlage. Če se smatra, da bi naklon poti lahko bil odločujoči kriterij za zaporo posamezne planinske poti za dvonamensko rabo, se ustreznost primernosti take planinske poti presoja od primera do primera. Kot orientacijska vrednost (ne pravilo) lahko služi 20 % naklon na celotni dolžini poti.
Točka 8: Trdnost podlage poti, predvsem takrat in tam, ko je teren razmočen.
SKP: Problem lahko predstavlja tudi preveč sipek material podlage in ne le preveč razmočen. Strinjamo se, da je potrebno samoomejavanje pri izbiri trase kolesarjenja glede na razmere na terenu, vendar to ni stvar kriterijev za dvonamensko rabo poti, pač pa kodeksa gorskega kolesarjenja. Predlagamo navedbo: Potrebno je upoštevati trdnost in stabilnost podlage, ki se presoja od primera do primera.
Točka 9: Prepoved vožnje na vseh zavarovanih območjih, razen če je to izrecno dovoljeno.
SKP: Strinjamo se, da lahko v zavarovanih območjih veljajo posebni režimi vožnje z gorskimi kolesi v naravnem okolju, vendar je to domena predpisov o varstvu narave in ne kriterij za dvonamensko rabo planinskih poti. Predlagamo, da se ta točka umakne.
Točka 10: Prepoved vožnje po poteh z vgrajenimi lesenimi bruni, ki utrjujejo pot.
SKP: Da je na delu planinske poti odsek z lesenimi bruni, ne more biti kriterij za dvonamensko rabo poti in zaporo celotne planinske poti. Zato predlagamo: prepoved vožnje po delih poti, kjer so vgrajena lesena bruna.
Točka 11: Določiti način označevanja dvonamenskih poti (enotno za vso Slovenijo).
SKP: Kot navedeno, smatramo, da Zakon o planinskih poteh (Ur. l. RS, št 61/2007), vsaj kar se tiče gorskega kolesarjenja, ne sledi smernicami razvitih okolij, katerih zgledov v Evropi ne manjka, kjer so že pred časom prepoznali izredne pozitivne vidike razvoja gorskega kolesarstva in gorskega kolesarjenja. Zato predlagamo ravno obratno navedbo: določiti način označevanja zaprtih planinskih poti za dvonamensko rabo (enotno za vso Slovenijo).
Točka 12: Določiti, kdo bo poleg skrbnika poti (po zakonu o planinskih poteh) še vzdrževalec dvonamenskih poti.
SKP: Vzdrževanje planinskih poti in s tem povezanih stroškov, je že v obstoječem stanju podcenjeno, večino vzdrževalni del pa markacisti opravijo brezplačno. Bistveno podcenjen je tudi pozitiven vpliv dobro razvitega omrežja planinskih poti na zdravstveno stanje in splošno dobro počutje populacije, tudi v smislu manjšanja izdatkov javno zdravstvene blagajne. Po podatkih Planinske zveze Slovenije je dobrih 58.000 ljudi včlanjeno v planinska društva, po podatkih raziskave Slovensko javne mnenje 2008 se je 14, 6 % ali okoli 295.000 Slovencev vsaj enkrat ukvarjalo s planinstvom ali gorništvom. Po podatkih omenjene raziskave se je vsaj enkrat letno z gorskim kolesarjenjem ukvarjalo 6 % ali okoli 120.000 Slovencev. Menimo, da je potrebno na nacionalni ravni oblikovati sistemsko rešitev financiranja vzdrževanja in urejanja poti, kjer bodo vključeni tudi nosilci gospodarskih dejavnosti (npr. s področja turizma), lokalne skupnosti in drugi deležniki. Organizacijski model pa se lahko razlikuje glede na specifiko posameznih lokalnih in regionalnih okolij.
Točka 13: Vse planinske poti so zaprte za kolesarje, razen tistih, za katere na predlog skrbnika poti člani KPP, KTK in KVGN ocenijo, da izpolnjujejo pogoje za dvonamensko rabo poti.
SKP: Se ne strinjamo. Predlagamo navedbo: Vse planinske poti so odprte za kolesarjenje, razen tistih, na katerih je to izrecno prepovedano.
Točka 14: Določiti, kdo bo financiral dodatno vzdrževanje dvonamenskih poti.
SKP: Ta točka je neločljivo povezana s točko 12. Predlagamo, da se ta točka umakne kot kriterij.
Točka 15: Določiti odgovornost na dvonamenskih poteh oz. kdo nosi odgovornost v primeru nesreče.
SKP: Ni stvar kriterijev za dvonamensko rabo poti. Predlagamo, da se ta točka umakne kot kriterij. Smo pa mnenja, da bodo urejene poti, tako z vidika legalnosti kot z vidika urejanja vzdrževanja, olajšale ugotavljanje odgovornosti v primeru nezgodnih dogodkov. Reševanje tovrstnih primerov pa je stvar zavarovalnic in sodišč.
Objava v blogu Slovensko kolesarske pobude s celotnim dokumentom
Na uvodni fotografiji predlog mtb.si za markacijo, ki označuje dvonamensko uporabo poti. Šablonca pa gremo.
