V spustu na svetovnem prvenstvu v Val di Sole dramatičen razplet obeh članskih dirk, Jure Žabjek s svojim novim najboljšim dosežkom, 30. mestom.
Svetovno prvenstvo v gravitacijskih disciplinah gorskega kolesarstva se je v Val di Sole v Italiji zaključilo s spustom. Naslova v članski konkurenci sta si prislužila Britanca Rachel Atherton in Danny Hart.
Izkazal se je tudi Jure Žabjek s 30. mestom. Za najboljšim slovenskim dosežkom doslej, tistim Žiga Pandurja z lanskega SP v Andori, je sicer zaostal 6 mest, a dosegel svojega najboljšega na prvenstvih.
Miran Vauh je imel nastop za pozabo, na zahtevni progi so mu popustile roke, končal je na 76. mestu.
Med mladinci je Rudi Pintar po padcu zasedel 64. mesto. Zmagal je Kanadčan Finnley Iles pred rojakom Magnusom Mansonom in Francozom Gaetanom Vigom. Med mladinkami je prvakinja postala domačinka Alessia Missiaggia.
Monika Hrastnik po padcu na petkovem 4krosu ni nastopila v spustu. Prvi pregled v Italiji je sicer pokazal, da so kosti cele, več bo znanega po pregledu doma.
V suhih razmerah je bilo na progi veliko drsečega prahu, hkrati pa so nastajale luknje.
Rachel slavi
Pri članicah je bila dirka tako rekoč odločena, ko je v prvem zavoju grdo padla Manon Carpenter. Srebro je osvojila Myriam Nicole (Fra) in bron Tracey Hannah (Avs).
Pri moških je srebro pripadlo lanskemu mladinskemu prvaku, Britancu Laurieju Greenlandu, bron pa Francozu Florentu Payetu. Vsi trije uporabljajo enaka kolesa! Hart je postal prvak drugič, prvič mu je to pri 19 letih uspelo leta 2011 v Champeryju. Letos je z mavrično majico kronal tri zaporedne zmage v svetovnem pokalu.
Osmoljenca dneva sta branilec naslova Loic Bruni (Fra) in zmagovalec svetovnega pokala Aaron Gwin (ZDA). Bruni je predrl gumo, Gwin pa je zadnji plašč v eni sami potezi snel z obroča in začuden končal ob progi. Američan, ki je zadnja leta najuspešnejši tekmovalec svetovnega pokala, tako ostaja brez kolajne na SP.
Danny Hart v zadnjem oviku
Izjave slovenske trojice
Jure Žabjek: “Proga je bila vse dni prvenstva zelo zahtevna. Spodnji del sem poznal že od prej, zgornji del pa je nov in sem ga moral še dobro preučiti. Ni pomagalo, da smo zaradi veliko prahu vsi vozili praktično isto linijo, na njej pa so se delale velike luknje in proga je tako predstavljala še večji izziv. Voženj v času treninga sem naredil manj kot ponavadi, moči sem hranil za finale. Na uradnem merjenju časa v soboto sem videl kako zelo težka je zares ta proga, če jo je treba odpeljati v celoti in stalno z najvišjo možno hitrostjo. Nekateri tekmovalci so tudi veliko eksperimentirali z izbiro plaščev, jaz pa sem bil s plašči za suhe razmere zelo zadovoljen in sem stalno vozil z njimi.
V finalni vožnji sem se zagnal, kolikor je bilo potrebno, v spodnjem delu pa sem že čutil roke in tudi naredil dve napaki, ki sta me stali kar nekaj časa. Kljub temu sem izboljšal svojo lansko uvrstitev s svetovnega prvenstva in sem zelo zadovoljen. Omeniti moram še vzdušje na progi, ki je bilo res noro, še posebej v spodnjem delu, kjer je bilo ogromno gledalcev. Na vrhu pa je bilo zame vse precej drugače kot sicer, saj nas je bilo na vrhu hriba le še peščica, in tudi štartni intervali so bili dolgi.
Za menoj je težka sezona, s stalnimi dobrimi rezultati v svetovnem pokalu in na obeh prvenstvih, zdaj pa me čaka le še dirka za evropski pokal v Avstriji ter zaključna dirka domačega pokala.”
Miran Vauh: “Na progi so nastale velike luknje, zelo je bilo težko in med nastopom so mi odpovedale roke. Dobil sem mravljince in če se ne bi ustavil, bi mi potegnilo krmilo iz rok.”
Rudi Pintar: “Proga je brutalna. Ko voziš po njej, se ti zdi, da sploh ne znaš vozit kolesa. Premetava te levo in desno. Ko enkrat izgubiš hitrost, je ne moreš dobiti več nazaj, preveč je lukenj, korenin, skal … Finalna vožnja je bila kar v redu v zgornjem delu. Zadnjo polovico pa mi je v rokah zmanjkovalo moči in nisem mogel več iti na sto odstotkov, enostavno je težko držati krmilo. Na enem izmed ovinku nisem zadel optimalne linije, s prednjim delom kolesa sem zapeljal v velik kup prahu in izgubil ves oprijem. Hitro sem se pobral, popravil zavorno ročko in šel kar se da hitro do cilja.
Prvič sem na svetovnem prvenstvu, vzdušje je super. Če bi imel doma takšno progo za trenirat, bi bilo super, mogoče pa jo skopljemo na našem hribu …”
Preberi še
SP VdS: Mitja Ergaver je svetovni prvak v 4krosu!
Na uvodni fotografiji je Jure, vse foto Klemen Humar
